Konsistentnost govora pri otrocih tipičnega razvoja v starosti od tri do šest letBukovec, Monika (Avtor) Jerman, Janez (Mentor) Kocjančič Antolík, Tanja (Komentor) Razvoj otroškega govorakonsistentnostvariabilnostgovortipični razvojlogopedijaNekonsistentnost govora se pogosto omenja kot znak motenj govorjenih glasov in predstavlja enega ključnih kriterijev za razlikovanje med različnimi podtipi motenj. Raziskave kažejo, da je variabilnost pričakovana tudi v procesu tipičnega govornega razvoja in da ta ni naključna, ampak jo lahko pojasnimo z različnimi dejavniki. V teoretičnih izhodiščih najprej opredelimo pojma variabilnost in nekonsistentnost ter tipe variabilnosti. V nadaljevanju predstavimo govorno-jezikovni razvoj otrok s tipičnim razvojem in opišemo, kako se glasovi slovenskega jezika razvijajo. Nato opišemo pričakovane variabilnosti v obdobju tipičnega govornega razvoja in predstavimo, kako se variabilnost v govoru s starostjo spreminja. Zatem izpostavimo dejavnike, ki vplivajo na variabilnost v tipičnem razvoju govora in podrobneje opišemo dejavnike kot so spol, pogostost in kompleksnost besed, fonološka podobnost, miselne reprezentacije besed, motorični razvoj in obseg besedišča. Nazadnje naglasimo še nekonsistentnost kot značilnost nekonsistentne fonološke motnje in otroške govorne apraksije. Navedemo tudi različne načine merjenja variabilnosti v govoru. Z našo raziskavo želimo dokumentirati konsistentnost govora pri slovenskih otrocih s tipičnim razvojem, starih med 3 in 6 let. Zanima nas, ali starost, spol, dolžina in kompleksnost besed vplivajo na konsistentnost govora. V ta namen smo oblikovali prvi slovenski preizkus za ocenjevanje konsistentnosti govora pri otrocih, v katerem je 62 otrok v treh ponovitvah, ločenih z aktivnostjo, poimenovalo 25 slik. Raziskava predstavlja pomemben prispevek k razumevanju tipičnega govornega razvoja in nudi vpogled v tipe variabilnosti pri otroku, kot jih je še moč pričakovati in te še ne pomenijo odstopanja. Povprečni delež konsistentnosti v govoru otrok je 81 %. Otroci besede v več ponovitvah najpogosteje izrečejo konsistentno brez napak (63,9 %), zatem konsistentno z napako (17,3 %), variabilno z zadetkom (13,2 %) in redko variabilno brez zadetka (5,6 %). Konsistentnost govora je odvisna od starosti in se s starostjo otrok povečuje. Dokažemo tudi statistično značilno odvisnost med tipi variabilnosti in starostjo. Pri mlajših otrocih je več primerov konsistentnih izrek z napako kot pri starejših, delež konsistentnih izrek brez napak pa se s starostjo izrazito povečuje. Statistično značilna razlika se kaže tudi v deležu variabilnih izrek z in brez napak – večina variabilnih izrek vsebuje vsaj eno pravilno realizacijo besede. Povezave med spolom, dolžino in prisotnostjo soglasniških sklopov v besedi na konsistentnost govora ne dokažemo.M. Bukovec20252025-09-05 08:30:39Magistrsko delo/naloga172010sl