Pogledi učiteljev razrednega pouka na izvajanje preventivnih dejavnosti s področja motečega vedenja v povezavi s skupinsko dinamikoGrm, Maša (Avtor) Vec, Tomaž (Mentor) Gruden, Anja (Komentor) Osnovnošolsko učenje in poučevanjemoteče vedenjepreventivne dejavnosti in strategijerazredučiteljskupinska dinamikaUčitelji se v okviru svojega poklica, v različnih okoliščinah, predvsem v razredu, pogosto srečujejo z različnimi oblikami vedenja, ki jih dojemajo kot moteča. Takšna vedenja lahko učitelj kot vodja skupine, zaznava kot motnjo učnega procesa in dejavnik, ki vpliva na (ne)kakovost delovnega okolja učenca in učitelja. Eden izmed načinov predhodnega vplivanja na pojavnosti tako imenovanega vedenja so lahko preventivne dejavnosti, ki jih učitelji sistematično in načrtno vključujejo v vzgojno-izobraževalni proces. V magistrskem delu se osredotočamo predvsem na učitelje razrednega pouka ter njihov pogled na uporabnost preventivnih dejavnosti in strategij, ki jih uporabljajo v razredu z namenom zmanjševanja motečega vedenja ali krepitve skupinske dinamike. Obenem pa smo prav tako želeli osvetliti, kako so ti pristopi povezani z učiteljevim doživljanjem lastne učinkovitosti pri delu z učenci ter z zaznano obremenjenostjo na delovnem mestu. V teoretičnem delu je na začetku opredeljeno moteče vedenje in njegove pojavne oblike, pri čemer osvetlimo dejavnike, ki so lahko izvorni za pojave motečega vedenja. Ker se osredotočamo na razred kot skupino učencev, obravnavamo pojem socialne skupine, pomen skupinske dinamike ter poudarjamo pomen skupine kot dejavnika, ki lahko vpliva na pojav motečega vedenja. V nadaljevanju se osredotočamo predvsem na preventivne pristope, njihovo vlogo in področja, na katerih lahko učitelji delujejo preventivno. Ob tem pa izpostavimo tudi pozitivne učinke izvajanja preventivnih dejavnosti na učitelja, zlasti z vidika njegove poklicne uspešnosti in samozavesti na delovnem mestu. V empiričnem delu smo s pomočjo kvalitativne raziskave poskušali raziskati učiteljeve prakse načrtovanja in izvajanja preventivnih dejavnosti. Želeli smo dobiti dober vpogled v to, kako učitelji te dejavnosti oblikujejo, kakšen pomen jim pripisujejo ter katere cilje zares dosegajo z njimi. Raziskavo sem povezala tudi z njihovim razumevanjem skupinske dinamike v povezavi s preventivo ter osvetliti pomen teh pristopov v povezavi z lastnim doživljanjem uspešnosti v razredu. Na podlagi raziskave smo ugotovili, da učiteljice pojavnost motečega vedenja ocenjujejo precej subjektivno, vse pa kot pomembno orodje za spoprijemanje z motečim vedenjem navajajo različne prakse preventivnih dejavnosti, pri čemer teh ne vidijo zgolj kot sredstvo za omejevanje motečega vedenja, temveč tudi kot priložnost za izboljšanje razredne klime, krepitev skupinske dinamike, razvoj socialnih kompetenc, vzdrževanje discipline v razredu in spodbujanje sodelovanja, empatije in medsebojne povezanosti. Pri načrtovanju teh se zanašajo predvsem na lastno iniciativo in podporo šolskega vodstva. Čeprav učiteljice omenjajo pozitivne učinke vključevanja preventive v pouk, predvsem z vidika dolgoročnih potrditev učinkovitega dela, se ob izvajanju in načrtovanju teh dejavnosti pojavljajo različne težave in z njimi tudi izzivi. To je predvsem pomanjkljivost proaktivnega delovanja šole, pomanjkanje časa in preobsežne zahteve učnega načrta.M. Grm20252025-09-05 08:30:32Magistrsko delo/naloga172008sl