<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=171981"><dc:title>Percepcija digitalne kompetence ‘varnost’ med slovenskimi srednješolci</dc:title><dc:creator>Grilc,	Anita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Brečko,	Barbara Neža	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>digitalne kompetence</dc:subject><dc:subject>digitalna varnost</dc:subject><dc:subject>slovenski srednješolci</dc:subject><dc:subject>digitalni razkorak</dc:subject><dc:subject>DigComp</dc:subject><dc:description>Visoka usposobljenost na področju digitalnih kompetenc je dandanes ključnega pomena in zaradi neizbežne digitalizacije družbe nepogrešljiva na različnih ravneh našega delovanja. V magistrskem delu s kvantitativno analizo podatkov iz leta 2024 podrobneje preučujemo digitalne kompetence srednješolcev v Sloveniji, pri čemer je osrednji poudarek na področju digitalne kompetence ‘varnost’. Zanimalo nas je, kako dobro imajo slovenski srednješolci razvite digitalne kompetence, kako se sociodemografske in socioekonomske spremenljivke – spol, vrsta srednješolskega izobraževanja in družinsko socialno ozadje – povezujejo z usposobljenostjo slovenskih srednješolcev na področju digitalne kompetence ‘varnost’ in ali sta odnos do učenja o digitalnih kompetencah in usposobljenost srednješolcev na področju digitalne kompetence ‘varnost’ povezana. Ugotovili smo, da imajo srednješolci v Sloveniji najbolje razvite digitalne kompetence na področju informacijske in podatkovne pismenosti, najslabše pa kompetence s področja ustvarjanja digitalnih vsebin. Nadalje smo se osredotočili na digitalno kompetenco 'varnost', pri čemer smo ugotovili, da fantje svoje znanje na tem področju ocenjujejo boljše od deklet. Najvišje na tem področju so se ocenili srednješolci, ki obiskujejo srednji strokovni program, sledijo gimnazijci, najnižje pa so se ocenili srednješolci s poklicnih programov. Najvišjo stopnjo usposobljenosti na področju ‘varnost’ izkazujejo srednješolci, ki imajo višje socialno ozadje, sledijo tisti s srednjim socialnim ozadjem in nato še srednješolci, ki izhajajo iz družin z nižjim socialnim ozadjem. Ugotovili smo tudi povezavo med odnosom do učenja o digitalnih kompetencah in usposobljenostjo na področju digitalne kompetence 'varnost', pri čemer so najbolj samozavestni glede svojega znanja angažirani srednješolci, nekoliko manj povprečno angažirani, najmanj pa neangažirani srednješolci.</dc:description><dc:publisher>A. Grilc</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-05 07:30:46</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171981</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>