<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=171971"><dc:title>Razvoj in položaj turške manjšine v Bolgariji, Severni Makedoniji in Grčiji</dc:title><dc:creator>Zajc,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupančič,	Jernej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Turki</dc:subject><dc:subject>Bolgarija</dc:subject><dc:subject>Severna Makedonija</dc:subject><dc:subject>Grčija</dc:subject><dc:subject>manjšine</dc:subject><dc:subject>politična geografija</dc:subject><dc:description>Naloga se osredotoča predvsem na turške manjšine v treh državah: Bolgariji, Severni Makedoniji in Grčiji, njihovo prostorsko razporeditev in razvoj od časa Osmanske države do sodobnosti, oriše položaj manjšin v vseh treh državah, primerja pravice Turkov v posamezni državi med seboj in izpostavi problematiko, ki zadeva tamkajšnje turške skupnosti. Turki so namreč ena od etničnih skupin na Balkanu, ki so se na tem območju razširile predvsem v obdobju Osmanske države in ponekod so se oblikovale močne skupnosti. V 19. stoletju pa so na Balkanu začele nastajati nacionalne države, v katerih so Turki postali manjšina – tako verska kot etnična. Sledile so velike demografske spremembe, saj so nekatere države načrtno izmenjale določen del prebivalstva, druge pa so posredno ali neposredno sprožile val migracij in število Turkov je povsod močno padlo. Zaradi številnih dejavnikov so nekatere države sprejele tudi številne diskriminatorne politike proti Turkom. Danes se tako turške skupnosti na Balkanu pojavljajo v različnih državah, posledično pa se razlikujejo tudi njihove pravice in položaj v družbi.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-05 07:16:12</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171971</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
