<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=171969"><dc:title>Aleksander Veliki: Pot do božanskosti in odziv okolice na njegovo novo vlogo</dc:title><dc:creator>Turk,	Kristina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ajlec,	Kornelija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Aleksander Veliki</dc:subject><dc:subject>Amonovo svetišče</dc:subject><dc:subject>oaza Siwa</dc:subject><dc:subject>proskineza</dc:subject><dc:subject>razglas deifikacije</dc:subject><dc:subject>kult Aleksandra Velikega</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu se bom posvetila Aleksandru Velikemu, njegovi poti do božanskosti in zapuščini njegovega kulta v antičnem svetu v Aleksandriji. Makedonski vladar je v želji po osvajanju in gradnji čim večjega imperija uporabljal različne taktike, izkazalo pa se je, da je izjemno vlogo pri dosegu tega cilja odigrala ravno predstava o njegovi božanskosti. Prerokbam, ki so obkrožale njegovo rojstvo, in vprašanjem o tem, kdo je pravzaprav njegov oče, se je priključila Aleksandrova lastna ideja o božanskem poreklu. Ko je svoji državi priključil Egipt, kjer je začel vladati po zgledu egipčanskih vladarjev faraonov, se je po odgovore o svojem poreklu in prihodnosti odpravil v oazo Siwa v Amonovo svetišče. Svečenik naj bi potrdil Aleksandrovo božanskost, zadovoljen Aleksander pa je nadaljeval s svojimi osvajanji in se usmeril proti Perziji. Ko je tudi to naposled osvojil, je tam začel voditi politiko stapljanja perzijske in grško-makedonske kulture. To je želel doseči tudi s pomočjo obreda proskineze, ki bi ga v grških in makedonskih očeh povzdignila med božanstva, česar pa ti niso želeli. Uradno je božanskost, ki so jo Grki sprejeli, dosegel leta 324 pr. Kr. z izdajo odloka o deifikaciji, vendar njegova božanska vladavina ni trajala dolgo, saj je že naslednjega leta umrl. Kljub zgodnji smrti Aleksander ni bil pozabljen, saj se je v Aleksandriji oblikoval kult, v katerem so Aleksandra častili kot ustanovitelja mesta. Aleksandrovemu zgledu božanskega vladarja so sledili helenistični vladarji, kasneje pa so njegov kult vladarja posnemali tudi rimski cesarji.</dc:description><dc:publisher>[K. Turk]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-05 07:15:53</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171969</dc:identifier><dc:source>Ljubljana</dc:source><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
