Aleksander Veliki: Pot do božanskosti in odziv okolice na njegovo novo vlogoTurk, Kristina (Avtor) Ajlec, Kornelija (Mentor) Aleksander VelikiAmonovo svetiščeoaza Siwaproskinezarazglas deifikacijekult Aleksandra VelikegaV diplomskem delu se bom posvetila Aleksandru Velikemu, njegovi poti do božanskosti in zapuščini njegovega kulta v antičnem svetu v Aleksandriji. Makedonski vladar je v želji po osvajanju in gradnji čim večjega imperija uporabljal različne taktike, izkazalo pa se je, da je izjemno vlogo pri dosegu tega cilja odigrala ravno predstava o njegovi božanskosti. Prerokbam, ki so obkrožale njegovo rojstvo, in vprašanjem o tem, kdo je pravzaprav njegov oče, se je priključila Aleksandrova lastna ideja o božanskem poreklu. Ko je svoji državi priključil Egipt, kjer je začel vladati po zgledu egipčanskih vladarjev faraonov, se je po odgovore o svojem poreklu in prihodnosti odpravil v oazo Siwa v Amonovo svetišče. Svečenik naj bi potrdil Aleksandrovo božanskost, zadovoljen Aleksander pa je nadaljeval s svojimi osvajanji in se usmeril proti Perziji. Ko je tudi to naposled osvojil, je tam začel voditi politiko stapljanja perzijske in grško-makedonske kulture. To je želel doseči tudi s pomočjo obreda proskineze, ki bi ga v grških in makedonskih očeh povzdignila med božanstva, česar pa ti niso želeli. Uradno je božanskost, ki so jo Grki sprejeli, dosegel leta 324 pr. Kr. z izdajo odloka o deifikaciji, vendar njegova božanska vladavina ni trajala dolgo, saj je že naslednjega leta umrl. Kljub zgodnji smrti Aleksander ni bil pozabljen, saj se je v Aleksandriji oblikoval kult, v katerem so Aleksandra častili kot ustanovitelja mesta. Aleksandrovemu zgledu božanskega vladarja so sledili helenistični vladarji, kasneje pa so njegov kult vladarja posnemali tudi rimski cesarji.[K. Turk]20252025-09-05 07:15:53Diplomsko delo/naloga171969Ljubljanasl