<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=171953"><dc:title>Sinteza fluoriranih derivatov homoserina z Mitsunobu reakcijo</dc:title><dc:creator>Rot,	Karin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Iskra,	Jernej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Fluorirane aminokisline</dc:subject><dc:subject>L-homoserin</dc:subject><dc:subject>Mitsunobu reakcija</dc:subject><dc:subject>perfluoro-terc-butanol</dc:subject><dc:description>Fluor je najbolj elektronegativen atom, njegovo jedro pa ima spin ½, zato ga lahko uporabljamo v magnetnih resonančnih tehnikah (NMR, MRS, MRI). Fluorirane organske spojine niso prisotne v večini bioloških sistemov, zato je fluor primerno diagnostično orodje v medicini. Fluorirane α-aminokisline predstavljajo odlične sonde za vključitev v proteine in peptide. Pri tem je zaželjeno, da ima aminokislina več kot tri kemijsko ekvivalentne fluorove atome, saj to pripomore k občutljivosti. Z Mitsunobu reakcijo je mogoče uvesti motive, ki imajo do 9 ekvivalentnih fluorovih atomov.

V sklopu diplomske naloge sem pripravila ustrezno zaščiten L-homoserin, s katerim sem nato izvedla Mitsunobu reakcijo ob prisotnosti perfluoro-terc-butanola (PFTB), ki ima 9 ekvivalentih fluorovih atomov. Mitsunobu reakcija je metoda za dehidrativno spajanje primarnih ali sekundardnih alkoholov s pronukleofili. Kot pronukleofil lahko uporabimo tudi fluorirane alkohole z dovolj nizkim pKa, med katere spada perfluoro-terc-butanol. Z optimizacijo reakcijskih pogojev sem dobila perfluoriran derivat zaščitenega L-homoserina s 67 % izkoristkom.
 
Glavni cilj diplomskega dela je bil priprava N-Fmoc zaščitenega gradnika, ki se uporablja v sintezi peptidov na trdnem nosilcu (SPPS). V ta namen sem fluoriranemu derivatu zaščitenega L-homoserina izmenjala zaščitne skupine, pri čemer sem dobila N-Fmoc-O-(perfluoro-terc-butil)-L-homoserinat s 77 % izkoristkom. Izveden postopek izmenjave zaščitnih skupin, ki sem ga uporabila v diplomski nalogi, je kazal na izboljšano efektivnost reakcije glede na predhodno predstavljene metode v literaturi. Celokupni izkoristek sinteze, od zaščite L- homoserina do izmenjave zaščitnih skupin, je znašal 26 %, medtem ko je v prej predstavljenem postopku sinteze v literaturi znašal le 4 %.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-04 12:15:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171953</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
