<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=171936"><dc:title>Formalne in neformalne mreže kot vir podpore duševnemu zdravju Romov v Prekmurju</dc:title><dc:creator>Golob,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šugman Bohinc,	Lea	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>Romi</dc:subject><dc:subject>formalne in neformalne podporne mreže</dc:subject><dc:subject>socialna
izključenost</dc:subject><dc:subject>diskriminacija Romov</dc:subject><dc:subject>medgeneracijske razlike</dc:subject><dc:subject>socialno delo</dc:subject><dc:description>V svojem diplomskem delu se osredotočim na raziskovanje vloge formalnih in neformalnih podpornih mrež pri ohranjanju duševnega zdravja Romov v Prekmurju. V teoretičnem delu predstavim pomen duševnega zdravja, vlogo socialnega okolja in podpornih mrež ter razlike med formalno in neformalno podporo. Nadalje se posvetim romski skupnosti v Sloveniji, zlasti v Prekmurju, in izpostavim vpliv revščine, diskriminacije, marginalizacije in dostopa do virov pomoči na duševno zdravje. Predstavim tudi pomen romskih kulturnih vrednot, običajev in
jezika ter njihove varovalne vloge. V empiričnem delu s pomočjo kvalitativne metode izvedem intervjuje z desetimi Romi iz Prekmurja. Analizo izvedem z odprtim, osnim in odnosnim kodiranjem. V raziskavi se osredotočim na to, kako Romi doživljajo in uporabljajo podporne
mreže, katerim oblikam pomoči dajejo prednost, kako se vloga teh mrež spreminja s starostjo ter kakšen pomen imajo kulturne vrednote za duševno zdravje posameznikov. Rezultati kažejo, da so neformalne mreže – predvsem družina, prijatelji in skupnost – najpogostejši in
najdostopnejši vir pomoči. Romi tem oblikam pomoči zaupajo zaradi bližine, razumevanja in čustvene opore. Formalne mreže pa pogosto doživljajo kot oddaljene, birokratske in težje dostopne, čeprav se zavedajo njihove vloge pri reševanju materialnih težav. Mlajši Romi
pogosteje izražajo duševne stiske in iščejo pomoč v krogu prijateljev, starejši pa se zanašajo na širšo družino in izražajo stisko predvsem prek telesnih simptomov. Pomembna varovalna dejavnika sta tudi ohranjanje romskih kulturnih običajev in jezika, ki prispevata k občutku pripadnosti, ponosa in notranje stabilnosti. Ugotovitve raziskave potrjujejo pomembnost sinergije med formalno in neformalno podporo. Pokažejo, da lahko pozitivne izkušnje s posameznimi strokovnimi delavci pomembno spremenijo odnos do institucij. Ključnega
pomena za učinkovito pomoč je tudi kulturna občutljivost socialnih delavcev in njihova prisotnost v skupnosti. Rezultati so pomembni za razumevanje kompleksnih potreb romske skupnosti in lahko prispevajo k razvoju dostopnejših, spoštljivejših in bolj vključujočih oblik
podpore v okviru socialnega dela.</dc:description><dc:publisher>[K. Golob]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-04 09:00:55</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171936</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
