Vloga socialnih delavk v procesu urejanja zasvojenosti z alkoholomLikar, Tina (Avtor) Rihter, Liljana (Mentor) zasvojenostalkoholsocialno delosocialno urejanje zasvojenostidruštvaZasvojenost z alkoholom je v Sloveniji razširjena problematika, ki zadnja desetletja samo narašča. Obstajajo različni načini za urejanje zasvojenosti z alkoholom, sama pa želim z raziskavo pridobiti vpogled v vlogo socialnih delavk pri urejanju zasvojenosti z alkoholom. Želela sem pridobiti informacije o tem, kdaj in zakaj posamezniki, ki imajo težave z zasvojenostjo z alkoholom, poiščejo pomoč pri socialnih delavkah. Cilj magistrskega dela je bil pridobiti uvid v to, kako same socialne delavke ocenjujejo svojo vlogo oz. zakaj menijo, da je njihova vloga v procesu urejanja zasvojenosti z alkoholom pomembna ter kakšni so glavni izzivi pri njihovem delu. Spoznati sem želela, katere metode in tehnike uporabljajo socialne delavke pri svojem delu z ljudmi, ki imajo težave z zasvojenostjo z alkoholom. Želela sem tudi raziskati, kakšen je pomen multidisciplinarnega sodelovanja pri delu z ljudmi, ki imajo težave z zasvojenostjo z alkoholom. Eden glavnih namenov je prikazati, da ima socialno delo pomembno vlogo na področju urejanja zasvojenosti z alkoholom. Raziskava je sestavljena iz teoretičnega uvoda in raziskovalnega dela. V teoretičnem delu najprej predstavim problematiko zasvojenosti z alkoholom, opredelim njen pomen in razsežnost, nato pa osvetlim trenutno stanje na tem področju v Sloveniji. Poseben poudarek namenim posledicam, ki jih zasvojenost z alkoholom prinaša tako posamezniku kot širši družbi. Nadalje predstavim zakonodajni okvir in politiko na področju obravnave alkoholizma v Sloveniji. V naslednjem poglavju se osredotočim na obstoječe pristope k obravnavi zasvojenosti, pri čemer izpostavim vlogo različnih društev, ki so ključni akterji v zadnjih fazah procesa urejanja zasvojenosti, pa tudi delovanje centrov za socialno delo. Na kratko orišem, kako se je pristop k obravnavi zasvojenosti spreminjal skozi desetletja. Pomemben del teoretičnega uvoda je namenjen vlogi socialnega dela na tem področju, kakšna je ta vloga ter zakaj je ta poklic pri obravnavi zasvojenosti ključen. Opišem tudi nekatere pristope, ki jih socialni delavci lahko uporabljajo na področju urejanja zasvojenosti. Na koncu primerjam stanje urejanja zasvojenosti z alkoholom z nekaterimi drugimi državami. V raziskovalnem delu sem opravila pogovore s socialnimi delavkami (in delavcem), ki delajo na področju urejanja zasvojenosti. Raziskava, ki sem jo izvedla, je kvalitativna, empirična, uporabna in eksplorativna. Kot metodo zbiranja podatkov sem uporabila spraševanje. Podatki so bili zbrani z delno standardiziranim intervjujem, pri tem sem kot merski instrument uporabila smernice za intervju. Populacijo raziskave so predstavljale socialni delavci in delavke ki na področju urejanja zasvojenosti z alkoholom delajo že vsaj pol leta. Vzorec je bil neslučajnostni, priložnostni, z mano je sodelovalo osem socialnih delavk in delavcev. Podatke sem obdelala in analizirala na kvalitativen način. Naredila sem transkripcijo, sledilo je odprto, osno in odnosno kodiranje. Ključne ugotovitve raziskave sem tudi povezala z relevantno teorijo. Socialne delavke, ki so sodelovale v raziskavi, opažajo, da večina uporabnikov poišče pomoč, kadar se že pojavijo hujše težave na področju zdravja, delovnega mesta in družinskih odnosov. Pomoč običajno poiščejo zaradi zunanje prisile ali ker so napoteni s strani drugih strokovnjakov. Socialne delavke, ki se ukvarjajo s področjem urejanja zasvojenosti, večinoma to počnejo poleg redne (primarne) zaposlitve, v popoldanskem času, v obliki vodenja skupin za urejanje pripravljalno motivacijskih skupin ali skupin za svojce. Nekatere se s tem področjem ukvarjajo tudi na CSD. Večina oblik pomoči, ki jih socialne delavke nudijo, je namenjenih uporabnikom, ki so že zaključili bolnišnično urejanje zasvojenosti, kar nakazuje na tradicionalno medicinsko psihiatrični model, kjer ima osrednjo vlogo zdravstvo in bolnišnično urejanje zasvojenosti. Vloga socialnih delavk pa je ključna, saj je večina posledic, ki jih zasvojenost pusti, prav takih, s katerimi se ukvarja socialno delo (družinski odnosi, materialne stiske, otroci …). Pri svojem delu se socialne delavke poslužujejo različnih pristopov (skupinsko in individualno delo, soustvarjanje, perspektiva moči, motivacijski intervju …) in se soočajo z izzivi, kot je časovna stiska, pomankanje kadra, nizko plačilo, pro bono delo, gre za delo, ki zahteva veliko dodatnega časa in truda. Izkazalo se je, da multidisciplinarni pristop ocenjujejo kot nujen na področju urejanja zasvojenosti, je pa sodelovanje z drugimi strokovnjaki zelo redko ali pa ga sploh ni. Socialne delavke se pri svojem delu soočajo tudi z občutki nespoštovanja in pokroviteljstva s strani drugih strokovnjakov.[T. Likar]20252025-09-04 09:00:19Magistrsko delo/naloga171926sl