Psihosocialne stiske in težave tujih študentk in študentov na Univerzi v LjubljaniBeganović, Samra (Avtor) Kodele, Tadeja (Mentor) adolescencapostadolescencamigracijepraviceizzivipsihosocialne stiske in težavetuji študenti in študentkeV okviru diplomskega dela z naslovom Psihosocialne stiske in težave tujih študentk in študentov na Univerzi v Ljubljani sem želela pridobiti informacije o tem, s kakšnimi psihosocialnimi stiskami in težavami se srečujejo tuje študentke in tuji študenti na Univerzi v Ljubljani ob začetku študija, kako te težave rešujejo, kakšen je odnos domačih študentov in študentk do tujih študentov in študentk, kakšne oblike pomoči potrebujejo tuji študenti in študentke za lažjo prilagoditev na novo okolje ter kakšne spremembe glede položaja in počutja tuji študenti in študentke prepoznavajo po nekaj letih življenja v novem okolju. Na začetku teoretičnega uvoda opredelim pomen adolescence, faze v adolescenci in pomen postadolescence. Nato predstavim izzive v adolescenci, varovalne dejavnike v obdobju adolescence ter psihosocialne stiske in težave v adolescenci. V nadaljevanju najprej pišem o migracijah na splošno, o migracijah v Sloveniji in o migracijah zaradi študija. V zaključnem delu pregleda teorije pišem o študentkah in študentih tujcih v Sloveniji in predstavim njihove pravice in izzive, s katerimi se srečujejo. Na koncu predstavim še psihosocialne stiske študentk in študentov. V nadaljevanju opredelim značilnosti raziskave, ki sem jo izvedla s sedmimi tujimi študentkami in študenti, ki prihajajo iz različnih držav bivše Jugoslavije in študirajo na različnih fakultetah Univerze v Ljubljani. Z delno standardiziranih intervjujev sem ugotovila, da so se tuji študenti in študentke soočali z različnimi psihosocialnimi stiskami in težavami, kot so predvsem težave zaradi nepoznavanja slovenskega jezika in težave zaradi pandemije covida 19. Sodelujoči v raziskavi kot težave izpostavijo tudi soočanje z občutkom tujosti, nesprejetosti in osamljenosti. Poleg tega omenjajo še težave pri učenju in razumevanju študijskega gradiva, težave zaradi osamosvajanja v novem okolju, soočanje s stresom in anksioznostjo. Poudarijo različne težave na področju financ, iskanja nastanitve, urejanja bivanja, zdravstvenega sistema in težave pri iskanju psihosocialne podpore in pomoči. Omenjene psihosocialne stiske in težave večinoma rešujejo s pomočjo pogovorov, podpore in pomoči s strani njim pomembnih oseb ter s pomočjo različnih aktivnosti in osebnostnih lastnosti. Ko gre za potrebe za lažje soočanje s psihosocialnimi stiskami in težavami na različnih področjih, med drugim izstopajo potreba po pomoči s strani drugih starejših študentk in študentov, hitrejši proces urejanja bivanja, seznam potrebne dokumentacije pri urejanju bivanja v različnih jezikih in pravica do štipendij. Ko pa gre za odnos domačih študentk in študentov do tujih študentk in študentov, ta odnos ob začetku študija zaznamuje predvsem prisotnost predsodkov do tujih študentk in študentov, apatija v odnosu do njih, nesprejemanje in obravnavanje tujih študentk in študentov kot manjvrednih. Sodelujoči v raziskavi po nekaj letih študija na Univerzi v Ljubljani opažajo spremembe na tem področju, in sicer sprejetost s strani domačih študentov, odsotnost občutka tujosti pri tujih študentkah in študentih, več razumevanja in medsebojne pomoči. Druge spremembe, ki jih tuji študenti in študentke opažajo po nekaj letih študiranja in življenja v novem okolju, se nanašajo predvsem na boljše počutje zaradi poznavanja jezika, večjo sproščenost, navajenost in napredek in dobro integracijo v novo okolje.[S. Beganović]20252025-09-04 09:00:06Diplomsko delo/naloga171924sl