Stališča in znanje osnovnošolcev o volkovih na območjih kamor se vrsta širiLesar, Tjaša (Avtor) Tomažič, Iztok (Mentor) Mihelič Oražem, Vesna (Komentor) Osnovnošolsko učenje in poučevanjeBiologijavolkznanjestališčaučencispolstarostreja pašnih živaliVolk (Canis lupus) predstavlja največjega predstavnika družine psov in drugega največjega predstavnika zveri v Sloveniji. V preteklosti je bil zaradi nenehnega preganjanja in odstrela skoraj iztrebljen, danes pa ga ščitijo številni državni in mednarodni predpisi. Izobraževanje je poleg zakonodajnega okvirja in konkretnih rešitev na terenu ključnega pomena za njegovo ohranjanje in varovanje, saj pomembno vpliva na oblikovanje pozitivnih stališč, empatije in kritičnega mišljenja. V magistrskem delu smo želeli preveriti, kakšna so stališča in znanje osnovnošolcev o volkovih na območjih, kjer prisotnost vrste v preteklosti ni bila stalna, danes pa zaradi naravnega širjenja in zaščite ponovno poseljuje te kraje. Območje je zaradi ponovnega poseljevanja in prisotnosti volka še posebej zanimivo za raziskovanje stališč in znanja prebivalstva o njem. V raziskavo smo vključili učence 6., 7., 8. in 9. razreda. Želeli smo ugotoviti, ali se stališča in znanje o volkovih razlikujejo glede na spol, razred oz. starost in rejo pašnih živali ter ali se stališča spreminjajo glede na večjo količino usvojenega znanja. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom in preizkusom znanja. Ugotovili smo, da imajo učenci na splošno slabo znanje o volkovih, največji problem pa jim predstavlja sama biologija volka, med katero spadajo anatomija vrste, komunikacija, prehranjevanje, razmnoževanje ipd. Boljše znanje so učenci pokazali pri njegovi ekologiji, ki zajema interakcije vrste z ostalimi organizmi, njen habitat, vlogo vrste v ekosistemu in ogroženosti. Kot je bilo pričakovano, so se razlike v stališčih pojavile glede na znanje učencev. Tisti, ki so pri preizkusu znanja dosegli boljše rezultate, so varovanju volkov bolj naklonjeni in izkazujejo manj strahu pred njimi. Med spoloma nismo ugotovili razlik v znanju in stališčih, so pa več znanja in zanimanja o volkovih pokazali dečki, medtem ko so deklice kazale več strahu pred njimi. Prav tako na splošno nismo ugotovili razlik v znanju glede na razred. Največ znanja o volkovih so pokazali učenci 9. razreda, najmanj pa učenci 8. razreda. Med skupino osnovnošolcev, ki se doma ukvarjajo z rejo pašnih živali, in skupino, ki se ne, se niso pojavile razlike v stališčih in znanju o volkovih. Zanimivo je, da so malo več zanimanja za učenje o volkovih pokazali učenci, ki se doma ukvarjajo z rejo pašnih živali. Opažanje lahko nakazuje na večjo osebno povezanost z živinorejo in občutkom za odgovornost sobivanja z velikimi zvermi. Nadaljnje raziskovanje bi lahko pripomoglo k razumevanju, kako osebne izkušnje vplivajo na stališča učencev o volku. Rezultate raziskave bomo lahko uporabili za oblikovanje in vključevanje vsebin o volkovih v pouk.T. Lesar20252025-09-04 08:30:06Magistrsko delo/naloga171887sl