<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=171853"><dc:title>Optimizacija delovanja in ekonomska presoja naložbe v baterijski hranilnik električne energije</dc:title><dc:creator>Atanasovski,	Žan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pantoš,	Miloš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>hranilnik električne energije</dc:subject><dc:subject>ekonomska analiza</dc:subject><dc:subject>optimizacija</dc:subject><dc:subject>sončna elektrarna</dc:subject><dc:subject>trg z električno energijo</dc:subject><dc:subject>linearno programiranje</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo raziskovali ekonomsko upravičenost investicije v baterijski hranilnik v kombinaciji z večjo sončno elektrarno, katerega poslovni model temelji na izkoriščanju nestanovitnosti cen na trgu z električno energijo. Cilj je bil z optimizacijskim modelom določiti optimalno velikost in strategijo delovanja hranilnika ter celovito oceniti donosnost naložbe pri prodaji električne energije na slovenskem veleprodajnem trgu.
Analiza je temeljila na optimizacijskem modelu linearnega programiranja, za kar smo uporabili realne urne podatke proizvodnje in tržnih cen z borze BSP Southpool za leto 2024. Model, razvit v okolju Python, je upošteval ključne tehnične in ekonomske parametre, kot so izkoristki, stroški degradacije in investicijski vložek. S pomočjo simulacij smo najprej določili tehnično in ekonomsko optimalno konfiguracijo hranilnika, nato pa smo analizirali več scenarijev, ki so vključevali vpliv subvencij in spremenljivo volatilnost cen.
Analiza osnovnega scenarija, ki ni vključeval finančnih spodbud, je pokazala, da investicija ni ekonomsko upravičena, saj prihodki iz časovnega premika energije niso zadoščali za pokritje visokih začetnih stroškov. Nasprotno pa je bilo jasno razvidno, da se ekonomska slika bistveno izboljša ob vključitvi subvencije, s čimer projekt doseže zahtevani prag donosnosti. Zaključimo lahko, da so podporni mehanizmi trenutno nujen in ključen pogoj za ekonomsko upravičenost tovrstnih naložb v Sloveniji.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-03 12:05:18</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171853</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
