<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=171831"><dc:title>Vrednotenje intervencij farmakoterapijskega pregleda kliničnega farmacevta pri obravnavi srčno-žilnih bolezni pri starejših odraslih s polifarmakoterapijo v Psihiatrični bolnišnici Ormož</dc:title><dc:creator>Svetanič,	Nuša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vovk,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Štuhec,	Matej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>polifarmakoterapija</dc:subject><dc:subject>starejši odrasli</dc:subject><dc:subject>farmakoterapijski pregled</dc:subject><dc:subject>klinični farmacevt</dc:subject><dc:subject>srčno-žilne bolezni</dc:subject><dc:subject>skladnost zdravljenja s smernicami</dc:subject><dc:description>Pri starejših bolnikih s polimorbidnostjo pogosto pride do polifarmakoterapije, ki lahko vodi v pogostejše neželene učinke, interakcije med zdravili in druge težave povezane z zdravili. Vključevanje kliničnega farmacevta v obliki farmakoterapijskega pregleda (FTP) je učinkovit pristop za izboljšanje kvalitete zdravljenja in zmanjšanje tveganj za bolnike. Namen raziskave je bil ovrednotiti vpliv intervencij FTP-ja kliničnega farmacevta na optimizacijo zdravljenja pri starejših bolnikih s polifarmakoterapijo. Raziskali smo vpliv optimizacije terapije na pojavnost težav povezanih z zdravili, kot so zmanjšanje števila zdravil, števila potencialno neprimernih zdravil (PIM), števila potencialnih interakcij ter izboljšanje sledenja smernicam zdravljenja po FTP. V Psihiatrični bolnišnici Ormož smo izvedli retrospektivno, neintervencijsko raziskavo, kjer smo obravnavali bolnike, ki so bili v obdobju med januarjem 2013 in decembrom 2018 napoteni na FTP. Vključili smo bolnike stare 65 let ali več, ki so prejemali najmanj pet zdravil in so imeli podan vsaj en predlog spremembe terapije srčnega popuščanja, arterijske hipertenzije ali sladkorne bolezni. Z bazo podatkov Lexicomp Online smo vrednotili potencialne X in D interakcije. Učinkovine smo kot PIM označili na podlagi Priscus liste 2.0 in Beersovih kriterijev, posodobljenih leta 2023. Preverili smo tudi, kakšen je doprinos farmacevta z ekonomskega vidika z uporabo Analize stroškov in koristi. V raziskavo smo vključili 100 bolnikov povprečno starih 78,1 let (SD = 6,8). V povprečju so prejemali 11,4 zdravil (mediana = 11), po FTP pa se je to število zmanjšalo na 10,7 zdravil (mediana = 11). Skupno število zdravil se je zmanjšalo za 6,6 % (s 1144 na 1068; p &lt; 0,001). Klinični farmacevt je skupno podal 559 predlogov, od katerih je zdravnik upošteval 59,2 % predlogov. Po pregledu se je število potencialnih X interakcij zmanjšalo za 75,8 % (s 33 na 8; p &lt; 0,001), potencialnih D interakcij pa za 56,9 % (s 188 na 81; p &lt; 0,001). Zmanjšalo se je tudi število PIM glede na Priscus listo za 29,5 % (s 308 na 217), glede na Beersove kriterije pa za 17,5 % (s 343 na 283). Pri obravnavanih boleznih so rezultati pokazali značilno izboljšanje sledenja smernicam zdravljenja. Finančna upravičenost zaposlitve farmacevta in izvajanja storitve FTP se je pokazala z zmanjšanjem nepotrebnih stroškov za 217.033,6 €. Rezultati raziskave jasno kažejo, da so farmacevtske intervencije v okviru FTP pomembno prispevale k optimizaciji zdravljenja z zdravili starejših oseb v Psihiatrični bolnišnici Ormož. Te ugotovitve potrjujejo, da vključevanje kliničnega farmacevta v obravnavo doprinese k izboljšanju kakovosti in varnosti zdravljenja z zdravili.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-03 08:45:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171831</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
