<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=171815"><dc:title>Učinkovitost Bobath pristopa pri izvajanju dnevnih aktivnosti oseb po možganski kapi</dc:title><dc:creator>Harih,	Julija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bratun,	Urša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sicherl,	Zorana	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>cerebrovaskularni inzult</dc:subject><dc:subject>razvojno nevrološki pristop</dc:subject><dc:subject>sistematični pregled literature</dc:subject><dc:description>Uvod: Možganska kap je eden glavnih vzrokov invalidnosti po svetu in pogosto povzroči težave pri izvajanju dnevnih aktivnosti. Rehabilitacija oseb po možganski kapi vključuje različne pristope, med katerimi je tudi Bobath pristop, ki se osredotoča na izboljšanje kakovosti gibanja in nadzora trupa. Namen: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšna je učinkovitost Bobath pristopa pri rehabilitaciji oseb po možganski kapi v kontekstu izvajanja dnevnih aktivnosti in primerjati njegovo uspešnost z drugimi rehabilitacijskimi metodami. Metode: Izveden je bil sistematični pregled literature po smernicah Joanna Briggs Institute. Iskanje je bilo izvedeno v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed in Web of Science. V analizo so bile vključene kvantitativne študije, ki so primerjale Bobath pristop z drugimi metodami rehabilitacije. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih devet študij, ki so preučevale učinkovitost Bobath pristopa pri rehabilitaciji oseb po možganski kapi. Študije so pokazale, da Bobath pristop prispeva k izboljšanju nadzora trupa, ravnotežja in funkcionalnega gibanja, kar lahko pozitivno vpliva na sposobnost izvajanja dnevnih aktivnosti. Študije so pokazale, da so alternativni pristopi, kot je trening, usmerjen v specifično nalogo, in trening motoričnega ponovnega učenja lahko učinkovitejši pri hitrejšem doseganju funkcionalne neodvisnosti v primerjavi z Bobath pristopom. Razprava in zaključek: Pri rehabilitaciji oseb po možganski kapi se uporaba Bobath pristopa ni izkazala za učinkovito z vidika izvajanja dnevnih aktivnosti, v primerjavi z drugimi pristopi. V zgodnji fazi okrevanja se je Bobath metoda izkazala za koristno, saj zmanjšuje povečan mišični napon, izboljšuje koordinacijo gibanja in preprečuje razvoj kompenzacijskih vzorcev. Kljub temu so rezultati študij pokazali, da so nekatere metode, kot sta trening, usmerjen v specifično nalogo in program ponovnega motoričnega učenja, pogosto bolj uspešne za doseganje funkcionalne neodvisnosti. Ti pristopi posameznikom omogočajo bolj neposredno vključevanje v vsakodnevne aktivnosti in hitrejši prenos naučenih spretnosti v realno okolje. Pregled literature je pokazal, da ni jasnih dokazov za učinkovitost Bobath pristopa pri izvajanju dnevnih aktivnosti v primerjavi z uporabo drugih pristopov. Smiselno bi bilo, da se Bobath pristop v okviru rehabilitacijske obravnave uporablja v kombinaciji z drugimi terapevtskimi metodami.</dc:description><dc:publisher>[J. Harih]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-03 07:45:49</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171815</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
