<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=171814"><dc:title>Prehod iz domačega okolja v dom starejših občanov</dc:title><dc:creator>Marolt,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bratun,	Urša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Galof,	Katarina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>institucionalno varstvo</dc:subject><dc:subject>kvalitativna raziskava</dc:subject><dc:subject>okupacijska znanost</dc:subject><dc:subject>starejši odrasli</dc:subject><dc:description>Uvod: Demografske spremembe nakazujejo na staranje prebivalstva, kar povečuje potrebo po institucionalni oskrbi starejših oseb. Prehod iz domačega okolja v dom starejših občanov (DSO) je lahko za posameznike stresen in zahteven življenjski prehod, ki vpliva na njihovo doživljanje starosti, samopodobo in občutek lastne vrednosti. Delovni terapevti lahko posameznikom skozi vključevanje v okupacije olajšajo selitev in bivanje v DSO. Namen: Raziskovali smo, kako starejše osebe doživljajo prehod iz domačega okolja v DSO ter kako se ob tem spremeni njihovo vključevanje v okupacije. Metode dela: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop. Podatke smo pridobili s pomočjo poglobljenih polstrukturiranih intervjujev s štirimi udeleženkami iz istega DSO, ki so ustrezale vključitvenim kriterijem. Za analizo podatkov smo uporabili refleksivno tematsko analizo, s katero smo oblikovali teme in podteme. Izsledki: Oblikovali smo dve glavni temi: Proces selitve v DSO in Doživljanje okupacij v DSO. Ugotovitve kažejo, da so udeleženke selitev sprva doživljale pozitivno, kasneje pa so se soočale s prilagajanjem na življenje v DSO, z osebnimi stiskami in žalovanjem po prejšnjem življenju. Skozi proces selitve so jim oporo predstavljali medosebni odnosi z njihovimi svojci, zaposlenimi in s sostanovalci v DSO. Pri vključevanju v okupacije so se razkrile razlike med okupacijami, ki zgolj zapolnijo čas, in tistimi, ki imajo za udeleženke globlji smisel. Pomembna ugotovitev je bila prisotnost kontinuitete okupacij, ki se je razkrila pri vseh udeleženkah. Izpostavljene so bile tudi ovire pri vključevanju v okupacije, kot so zdravstvene težave, nezainteresiranost sostanovalcev, premalo smiselnih dejavnosti in smrt sostanovalcev. Razprava in zaključek: Raziskava prispeva k razumevanju doživljanja starejših oseb ob selitvi iz domačega okolja v DSO, v povezavi z okupacijami starejših oseb. Raziskava podpira potrebo po vključitvi delovnega terapevta pri prehodu starejše osebe iz domačega okolja v DSO. V prihodnje bi lahko raziskali doživljanje prehoda iz domačega okolja v DSO pri moških, saj se lahko to pomembno razlikuje od doživljanja žensk.</dc:description><dc:publisher>[A. Marolt]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-03 07:45:44</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171814</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
