<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=171795"><dc:title>Določanje prisotnosti patogenih ekspanzij GAA v genu FGF14 pri bolnikih z ataksijo</dc:title><dc:creator>Pejić,	Anđela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovanda,	Anja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Spinocerebelarna ataksija</dc:subject><dc:subject>FGF14</dc:subject><dc:subject>PCR</dc:subject><dc:subject>Sanger sekvenciranje</dc:subject><dc:subject>ekspanzije</dc:subject><dc:description>Spinocerebelarna ataksija 27 (SCA27), je bila pred nedavnim vzročno povezana z dolgimi ponovitvami nukleotidnega motiva GAA v prvem intronu gena FGF14 (fibroblastni rastni faktor 14). Namen naše raziskave je bil določiti prisotnost patogenih ponovitev GAA v genu FGF14 pri slovenskih bolnikih z nepojasnjeno ataksijo. V raziskavo smo vključili 103 takšnih bolnikov. Za genetsko dokazovanje smo uporabili verižno reakcijo s polimerazo (PCR), ter prisotnosti ponovitev GAA dodatno potrdili s pomočjo Sangerjeve sekvenčne analize. V prvi fazi smo s PCR določili dolžino ponovitev, kar je bilo uspešno pri 101 (98 %) bolnikov. Nato smo pri bolnikih, ki so na vsaj enem alelu pokazali prisotnost fragmentov večjih od normalnega območja ponovitev GAA, izvedli še sekvenčno analizo za potrjevanje ponovitev GAA. Pri petih (4,9 %) bolnikih smo identificirali heterozigotne patogene ponovitve z dolžino nad 300 ponovitev, kar potrjuje prisotnost GAA-FGF14 ataksije, pri dveh (2,0 %) bolnikih pa smo dokazali alele s ponovitvami v območju zmanjšane penetrance (med 250 in 300 ponovitev). Skupno so bile ponovitve GAA verjeten vzrok ataksije pri sedmih (6,9 %) slovenskih bolnikov z nepojasnjeno ataksijo, kar predstavlja podoben delež kot v drugih populacijah z znano prevalenco te bolezni. Naša študija potrjuje, da so patogene ponovitve GAA v genu FGF14 prisotne tudi v slovenski populaciji bolnikov z ataksijo. Uporabljeni diagnostični metodi sta se izkazali zanesljivi in učinkoviti pri odkrivanju teh sprememb, kar pomembno prispeva k izboljšanju genetske diagnostike ter razumevanja molekularnega ozadja ataksij.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-03 07:15:36</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171795</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
