<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=171768"><dc:title>Rentgenska praškovna difrakcija betonov iz vojaških objektov ob Rapalski meji</dc:title><dc:creator>Kranjc,	Tadej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Meden,	Anton	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>rentgenska praškovna difrakcija</dc:subject><dc:subject>beton</dc:subject><dc:subject>Rapalska meja</dc:subject><dc:subject>kvalitativna analiza</dc:subject><dc:subject>kvantitativna analiza</dc:subject><dc:subject>mineralne faze</dc:subject><dc:description>Rentgenska praškovna difrakcija (XRD) je ključna nedestruktivna analitska metoda za določanje fazne sestave polikristaliničnih materialov, kot je beton. Metoda temelji na uklonu rentgenskih žarkov na kristalni strukturi snovi, kar omogoča identifikacijo prisotnih mineralnih faz. Namen diplomskega dela je bil s pomočjo XRD metode raziskati mineraloško sestavo betonskih vzorcev, odvzetih iz vojaških objektov ob nekdanji Rapalski meji, in tako oceniti njihovo ohranjenost in spremembo skozi čas. Poleg karakterizacije vzorcev in njihovih difraktogramov je bil cilj tudi osvojitev uporabe specializiranih računalniških programov za kvalitativno in kvantitativno analizo.
Analiziranih je bilo trinajst različnih vzorcev betona. Po ustrezni pripravi so bili vzorci posneti z rentgenskim praškovnim difraktometrom. Pridobljene difraktograme sem najprej primerjal s programom X'Pert HighScore Plus. Sledila je kvalitativna fazna analiza s programom Crystallographica Search-Match (CSM) za identifikacijo prisotnih kristalnih faz. Za natančnejšo določitev sem uporabil kvantitativno analizo po Rietveldovi metodi s programom Topas. Ugotovljeno je bilo, da je kvantitativna analiza ključna, saj je v nekaterih primerih izboljšala ali popravila prvotne identifikacije iz kvalitativne analize.
V analiziranih vzorcih so bile identificirane glavne mineralne komponente agregatov, kot sta dolomit in kalcit, ter različni produkti hidratacijskih reakcij cementa, kot sta larnit in portlandit. V nekaterih vzorcih sem identificiral dve dolomitni fazi z različnima osnovnima celicama, vendar verjetno ne gre za produkt dedolomitizacije, saj sta bila dva dolomita identificirana tudi v vzorcu čiste kamnine. Kompleksnost betonskih vzorcev zahteva natančen analitski pristop, pri čemer se je kombinacija uporabljenih programov izkazala za učinkovito. Rentgenska praškovna difrakcija je potrdila svojo uporabnost za karakterizacijo zgodovinskih betonov in razumevanje njihove dolgoročne obstojnosti.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-02 10:45:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171768</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
