<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=171764"><dc:title>Vpliv sotopljencev na čas nastanka amiloidnih fibril</dc:title><dc:creator>Pšeničnik,	Tiara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hribar Lee,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>amiloidne fibrile</dc:subject><dc:subject>fibrilizacija</dc:subject><dc:subject>HEWL</dc:subject><dc:subject>timin-1-acetat</dc:subject><dc:subject>PEG</dc:subject><dc:description>Svetovno prebivalstvo se ne le povečuje, ampak se tudi hitro stara, nevrodegenerativne motnje, kot je Alzheimerjeva bolezen, pa predstavljajo pravo tiho epidemijo sodobnega časa. Razumevanje nagnjenosti proteinov k fibrilizaciji in mehanizmov njihove toksičnosti je zato izjemno pomembno za razvoj učinkovitih terapevtskih pristopov in novih zdravil, ki bi lahko preprečili ali upočasnili napredovanje teh bolezni.

Preučili smo fibrilizacijo modelnega proteina lizocima iz kokošjega beljaka (HEWL) ter vpliv različnih dejavnikov na ta proces. Rezultati so potrdili mehanizem nastanka fibril, ki poteka preko nukleacije, sledi faza rasti protofibril in na koncu faza platoja. HEWL se je izkazal kot primeren modelni protein, saj zaradi svoje majhne velikosti, dobro poznane strukture in občutljivosti na denaturacijske pogoje fibrilizira relativno hitro. S CD spektroskopijo smo spremljali prehod sekundarne strukture iz α-vijačnic v β-strukture, medtem ko sta fluorescenčna emisijska spektroskopija s tioflavinom T in UV‑Vis spektroskopija s kongo rdečim potrdili tvorbo cross‑β strukture, značilne za amiloidne fibrile. Ugotovili smo, da staranje fibril pri različnih temperaturah vpliva na njihovo stabilnost. Pri sobni temperaturi je proces hitrejši in se fibrile hitreje oborijo iz raztopine, medtem ko staranje v hladilniku poteka počasneje, kar omogoča daljše spremljanje procesa. Dodatno smo preučili vpliv nukleotidnega derivata timin-1-acetat in agensa za makromolekularno zgostitev PEG 10 000. Nukleotid ni pokazal močnega vpliva na fibrilizacijo, kinetike pa nismo mogli zanesljivo spremljati zaradi njegove netopnosti v glicinskem pufru. PEG 10 000 je močno zavrl fibrilizacijo, verjetno s stabilizacijo nativne strukture proteina in steričnimi ovirami. Ti rezultati kažejo, da lahko z ustreznimi molekulami moduliramo potek fibrilizacije že v začetnih fazah.

Razumevanje mehanizmov fibrilizacije je pomembno za razvoj terapevtskih pristopov proti nevrodegenerativnim boleznim. V prihodnje bi bilo smiselno raziskati manj toksične spojine s podobnimi interakcijami kot PEG, ki bi lahko zavrle fibrilizacijo v fizioloških pogojih.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-02 10:25:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171764</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
