<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=171736"><dc:title>Analiza vpliva premazov na segrevanje prostozračnih vodnikov v elektroenergetskem omrežju</dc:title><dc:creator>Vinkler,	Christian	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Blažič,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Omahen,	Gregor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Spektralno selektivni premazi</dc:subject><dc:subject>termični model</dc:subject><dc:subject>vodnik</dc:subject><dc:description>V sodobnih elektroenergetskih sistemih so potrebe po večji prenosni zmogljivosti, zmanjšanju izgub ter izboljšanju zanesljivosti vse bolj izrazite. Eden izmed ključnih dejavnikov, ki vplivajo na obratovalne lastnosti nadzemnih vodov, je temperatura vodnika. Višje temperature povzročajo povečanje električnih izgub, mehanske deformacije (povečanje povesa) ter potencialno zmanjšujejo varnostne rezerve v omrežju.
V magistrskem delu je predstavljen pristop za pasivno zmanjšanje temperature vodnikov s pomočjo optičnega premaza, ki združuje visoko reflektivnost sončnega sevanja in visoko emisivnost v infrardečem spektru. V teoretičnem delu so opisani temeljni principi toplotnega sevanja, lastnosti črnega telesa ter lastnosti spektralno selektivnih premazov, podprti z ustreznimi matematičnimi modeli.
Eksperimentalni del zajema laboratorijske meritve optičnih lastnosti premaza ter poligonski preizkus v realnih obratovalnih razmerah. Rezultati meritev so pokazali znižanje temperature vodnika do 15 °C v poletnih pogojih, kar vodi v zmanjšanje povesa in potencialno povečanje prenosne zmogljivosti. Na podlagi poligonskih meritev je bil narejen termični model voda, na katerem je bil izveden tudi izračun potencialnega celoletnega obratovanja ter ekonomska analiza, ki nakazuje, da bi bila aplikacija premaza najbolj smiselna na zelo obremenjenih vodih ali v kombinaciji s tehnologijo dinamičnega določanja prenosnih zmogljivosti (DLR).
Zaključimo lahko, da predstavljeni optični premaz predstavlja perspektivno rešitev za izboljšanje učinkovitosti in zanesljivosti elektroenergetskih nadzemnih vodov, kljub trenutno visokim stroškom izvedbe. Nadaljnje raziskave in optimizacija sestave lahko v prihodnje omogočijo širšo in ekonomsko upravičeno uporabo.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-01 11:40:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171736</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
