<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=171730"><dc:title>Vpliv elektronapajalne postaje železnic na harmonsko popačenje omrežja</dc:title><dc:creator>Klinc,	Jaka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Herman,	Leopold	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>elektronapajalna postaja</dc:subject><dc:subject>kakovost energije</dc:subject><dc:subject>harmonsko popačenje</dc:subject><dc:subject>železnice</dc:subject><dc:description>Elektronapajalne postaje (v nadaljevanju ENP) železnic so zaradi uporabe močnostnih pretvornikov in drugih nelinearnih elementov pomemben vir harmonskih motenj v elektroenergetskem omrežju. Namen zaključnega dela je bil izvesti meritve kakovosti električne energije v ENP Logatec na eni izmed dveh usmerniških skupin, s poudarkom na harmonskem popačenju, ter oceniti njen vpliv na popačenje omrežja. V teoretičnem delu sem najprej predstavil pregled standardov, ki v slovenskem omrežju določajo mejne vrednosti in omejujejo harmonsko popačenje. Nato sem podal splošen opis kakovosti električne energije s poudarkom na harmonskih motnjah, kjer sem opredelil glavne vire, kazalnike, mehanizme nastanka, posledice za obratovanje ter ukrepe za omejevanje. Podrobneje sem opisal potek meritev in merilno mesto, ter zapisal ključne rezultate. V nadaljevanju sem pojasnil delovanje elektronapajalne postaje, njen namen in zgradbo, podrobneje pa sem obravnaval usmerniško skupino, ki predstavlja glavni vir opazovanega popačenja.
Na podlagi izmerjenih rezultatov sem s programom DIgSILENT PowerFactory izdelal numerični model postaje in z njim simuliral njen vpliv na omrežje pri različnih obratovalnih pogojih. Z modelom sem ovrednotil stopnjo popačenja in ugotovil, da je prispevek ene usmerniške skupine sorazmerno nizek, hkrati pa sem predlagal tehnične rešitve za njegovo dodatno zmanjšanje. Med drugim sem predlagal pasivne in aktivne filtre, reaktorje oziroma gladilne dušilke, ustreznejšo izbiro transformatorja, ter kot glavno izboljšavo prehod na večpulzne usmernike. Na koncu poudarjam, da analiza zajema le prispevek izbrane usmerniške skupine in ne celotne elektronapajalne postaje. Za celovito primerjavo z zakonodajo, standardi in določenimi mejnimi vrednostmi, je potrebno ovrednotiti popačenje celotne napajalne postaje. Ta primerjava je zelo pomembna za pravilno in varno delovanje elektroenergetskega omrežja.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-01 11:20:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171730</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
