Interpretativno branje in zastavljanje vprašanj po branju v predšolskem obdobjuŠtojs, Nasta Anja (Avtor) Petek, Tomaž (Mentor) Predšolska vzgojaBranjeinterpretativno branjetipi vprašanjpredšolsko obdobjeBloomova taksonomijaDiplomsko delo nosi naslov Interpretativno branje in zastavljanje vprašanj po branju v predšolskem obdobju in je razdeljeno na teoretični ter empirični del. Najpomembnejša spoznanja teoretičnega dela se nanašajo na področje jezika v Kurikulumu za vrtce, ki se pomembno povezuje z ostalimi področji in vpliva na celosten razvoj otroka, hkrati pa opredeljuje cilje, ki so v pomoč pri načrtovanju dejavnosti z omenjenega področja. Pri branju in bralnih dejavnostih sta ključni otrokova razvojna stopnja in starost, saj na ta način zagotovimo, da pozitivni učinki branja otroka dosežejo, širijo njegovo domišljijo, mišljenje, čustvovanje, doživljanje besedila ter sveta. Pomembno vlogo nosi vzgojiteljev zgled, ki otroka popelje v literarni svet v vrtčevskem okolju. Vzgojitelj si mora prizadevati za dopolnjevanje logičnega branja s čustveno komponento, saj na ta način zagotovi, da branje postane interpretativno. Tovrstno branje omogoča globlje doživljanje posredovane zgodbe, kakovost takega branja pa se odraža s poznavanjem njegovega pomena, uporabo prvin in upoštevanjem faz interpretacije umetnostnega besedila. Doživljanja in razmišljanja otrok učinkovito preverimo in širimo z zastavljanjem vprašanj, pri čemer je pomembno, da zastavljamo zlasti odprta vprašanja višjih taksonomskih ravni, kjer si lahko pomagamo z Bloomovo klasifikacijo vprašanj. V empiričnem delu sem z izvedbo delno strukturiranih intervjujev raziskovala stališča petih vzgojiteljic predšolskih otrok Vrtca Trbovlje, zaposlenih v drugem starostnem obdobju (starosti od 3 do 6 let), do interpretativnega branja in zastavljanja vprašanj v praksi. Ugotovila sem, da se vzgojiteljice v veliki meri zavedajo pomembnosti raziskovanega področja in ga na raznolike načine vključujejo v svoje delo v praksi. Z leti izkušenj pomembnost področij zanje ne upada, pozna se le, da za pripravo potrebujejo manj časa. Kakovostna interpretacija vseh literarnih del se jim zdi pomembna, zato se nanjo večinoma pripravijo, pri tem pa upoštevajo tudi prvine in faze posredovanja besedila otrokom. Po branju se poslužujejo zastavljanja vprašanj na vseh zahtevnostnih ravneh, prevladuje uporaba in zastavljanje odprtih vprašanj, ki spodbujajo mišljenje na višjih taksonomskih stopnjah. Na podlagi zbranih odgovorov in dobrih praks sem oblikovala smernice, ki so v pomoč pedagoškim delavcem v predšolskem obdobju pri načrtovanju dejavnosti s področja branja, bralnih dejavnosti, interpretativnega branja in zastavljanja vprašanj na raznolikih zahtevnostnih ravneh.N. A. Štojs20252025-08-31 08:30:15Diplomsko delo/naloga171720sl