<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=171711"><dc:title>Razvoj in karakterizacija prehranskega dopolnila z mlečnokislinsko fermentacijo mešanice medu, cvetnega prahu in matičnega mlečka</dc:title><dc:creator>Križman,	Jože	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jamnik,	Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kopinc,	Rok	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Med</dc:subject><dc:subject>cvetni prah</dc:subject><dc:subject>matični mleček</dc:subject><dc:subject>mlečnokislinska fermentacija</dc:subject><dc:subject>Lactobacillus plantarum</dc:subject><dc:subject>pH</dc:subject><dc:subject>CFU/mL</dc:subject><dc:description>Globalni trendi nakazujejo naraščajoče zanimanje za živila z višjo prehransko vrednostjo in funkcionalnimi lastnostmi, kar spodbuja živilsko industrijo k razvoju zdravju koristnih izdelkov. V tem okviru fermentirana živila pridobivajo na pomenu zaradi svoje bogate vsebnosti funkcionalnih spojin. V raziskavi smo preučevali mlečnokislinsko fermentacijo mešanice medu, cvetnega prahu in matičnega mlečka (mešanica API) z namenom izboljšanja njene funkcionalne vrednosti. Kot najprimernejša za fermentacijo se je izkazala kultura L. plantarum, manj primerni sta L. brevis in L. fermentum. Optimizacija fermentacijskih pogojev je pokazala, da 1 % inokulum zadostuje za začetek fermentacije. Kot primerni redčitvi sta se izkazali razmerji 1:5 in 1:10, manj primerni zaradi inhibicije pa 1:1 in 1:2. Med fermentacijo narašča število mikroorganizmov (CFU/mL) in pada vrednost pH, a so spremembe najbolj izrazite pri zgodnjem času fermentacije, pri kasnejših časih je opazna umiritev. Opazili smo manjše padce vsebnosti glukoze (25,4 % zmanjšanje vsebnosti po 72 h), vsebnost fruktoze se ni bistveno spreminjala. Med fermentacijo je naraščala vsebnost organskih kislin, predvsem mlečne in ocetne kisline. Nismo dosegli povečanja vsebnosti fenolnih spojin, 10-HDA in kinurenske kisline. Za nadaljnje izboljšanje fermentacije smo uporabili fosfatni pufer, ki je pripomogel k stabilnejši vrednosti pH med fermentacijo in izrazitejšemu zmanjšanju vsebnosti glukoze (36,4 % zmanjšanje vsebnosti po 72 h), v nekaterih primerih tudi fruktoze (13,9 % zmanjšanje vsebnosti po 72 h). Izsledki kažejo na potencial fermentirane mešanice API kot prehranskega dopolnila, vendar so potrebne nadaljnje raziskave, predvsem na področju metabolitov in izboljšanja pogojev za mlečnokislinsko fermentacijo.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-31 07:16:53</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171711</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
