Terapevtski potencial psilocibina pri zdravljenju depresijeBonaca, Artur (Avtor) Sepčić, Kristina (Mentor) Gregori, Andrej (Komentor) psilocibinpsilocindepresijaterapevtski potencialDiplomska naloga obravnava terapevtski potencial psilocibina pri zdravljenju depresije, zlasti pri bolnikih, ki se ne odzivajo na konvencionalna zdravljenja. Psilocibin, psihoaktivna spojina iz gliv rodu Psilocybe, se po zaužitju presnovi v psilocin, ki kot agonist serotoninskih receptorjev tipa 5-HT2A spodbuja nevroplastičnost. Klinične študije so pokazale, da enkratna do dvakratna aplikacija psilocibina, ob podpori psihoterapije, povzroči hitro in trajno zmanjšanje depresivnih simptomov. Študija, v kateri so udeleženci prejeli 25 mg psilocibina, je pri bolnikih z depresijo povzročila klinično pomembno zmanjšanje rezultatov na lestvici MADRS (Montgomery–Åsberg Depression Rating Scale). V študiji z 12-mesečnim spremljanjem udeležencev po zaužitju psilocibina je bilo izboljšanje vzdržano brez dodatne farmakoterapije. Dodatno je bila intenzivnost mistične izkušnje, zlasti komponenta oceanske brezmejnosti (OBN), statistično povezana z večjo stopnjo izboljšanja depresivnih simptomov. Psilocibin ima nizko toksičnost, hiter razvoj tolerance in nizek zasvojitveni potencial. Najpogostejši neželeni učinki so bili glavobol, slabost, anksioznost, omotica in zvišan krvni tlak, a so bili prehodni. V ustreznem terapevtskem okviru psilocibin predstavlja varno in učinkovito alternativo antidepresivom, zlasti pri bolnikih z depresijo, odporno na zdravljenje. Potrebne pa so nadaljnje študije za določitev dolgoročne varnosti, standardizacije odmerjanja ter regulativnega okvira.20252025-08-31 07:15:33Diplomsko delo/naloga171701sl