<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=171698"><dc:title>Moč podporne skupine pri preselitvi osebe iz varovanega oddelka</dc:title><dc:creator>Drašak,	Tine	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Grebenc,	Vera	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>solidarnostne mreže</dc:subject><dc:subject>deinstitucionalizacija</dc:subject><dc:subject>sistemska diskriminacija</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>zagovorništvo</dc:subject><dc:subject>varovani oddelki</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu raziskujem moč podporne skupine pri odpustu osebe iz varovanega oddelka socialnovarstvenega zavoda. Osredotočam se na proces zagovorniške akcije, ki je bila usmerjena v preselitev uporabnika iz varovanega oddelka v skupnost, ter na dinamiko, ki je pri tem nastala med uporabnikom, zagovorniško skupino in institucijo. Raziskava je razdeljena na štiri teme oziroma na štiri raziskovalna vprašanja. V prvem delu obravnavam vpliv, ki ga je imelo preteklo delovanje članov zagovorniške skupine na samo formiranje akcijske skupine, zato najprej teoretsko obdelam pomen avtonomnih prostorov in aktivizma v povezavi s širšimi družbenimi  gibanji, nato obravnavam družbena gibanja in pomen, ki so ga zgodovinsko imela za razvoj socialnega dela. V drugem delu raziskave obravnavam zagovorništvo skozi prizmo odzivanja na krivice v družbi, še zlasti v sistemih državnih institucij. V tem delu v teoriji najprej obrazložim zgodovinske razloge za ustoličenje aparata duševne medicine, ki je še vedno podlaga za sistemsko diskriminacijo na področju duševnega zdravja, nato pa se posvetim razvoju zagovorništva, na koncu pa obravnavam pravni vidik zagovorništva in potencial, ki ga zagovorništvo ima za doseganje sprememb na sistemski ravni. Tretji del raziskave obravnava pomen uporabe socialnodelovnih orodij v primerjavi s pravnim vidikom akcije. V tem delu najprej obravnavam socialnodelovna orodja, ki so bila razvita v duhu normalizacije, in njihovo uporabo z zagovorniške perspektive socialnega dela, nato pa teoretično obdelam, kako se socialnodelovna orodja uporabljajo v institucionalnih okoljih, kjer je še posebej vprašljiva uporaba analize tveganja s strani medicine, saj na podlagi te sodišče odloča o usodi ljudi. V zadnjem delu raziskave obravnavam pomen akcijskih zagovorniških skupin pri odkrivanju sistemskih pomanjkljivosti v institucionalnem okolju. V tem delu se v teoriji posvetim zakonski podlagi, ki ureja sprejeme in odpuste ljudi iz varovanih oddelkov, in zakonski podlagi, ki ureja njihove pravice ter izjeme, ki omogočajo omejevanje pravic, na koncu pa obravnavam kršenje temeljnih človekovih pravic v institucionalnem okolju in pravni vidik naše zagovorniške akcije.
V empiričnem delu na podlagi analize zagovorniške akcije raziskujem, kako je podporna skupina oblikovala zagovorniške prakse in strategije, ki so pripomogle k odpustu osebe iz varovanega oddelka, ter kako so se skozi ta proces spreminjali odnosi moči med strokovnjaki, institucijo, osebo in njegovo socialno mrežo. Analiza pokaže, da je preteklo delovanje članov zagovorniške skupine v raznih iniciativah znotraj avtonomnih prostorov imelo velik pomen za formiranje skupine in uspeh same akcije. Izkušnje samoorganiziranja in avtonomija delovanja takšnih skupin omogočajo izvajanje pritiska na institucije. V našem primeru smo z izvajanjem pritiska na vodstvo institucije dosegli konkretne spremembe v korist varovancev in na koncu sam odpust osebe iz varovanega oddelka, obenem pa je postala vidna prej skrita dinamika izrabljanja moči nad varovanci s strani vodstva zavoda.</dc:description><dc:publisher>[T. Drašak]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-30 09:00:06</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171698</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
