Intervencije zdravstvene nege za ohranitev kognitivnih funkcij pri osebah z demencoNovak, Zala (Avtor) Lapanja, Aljoša (Mentor) Ferkulj, Blaž (Komentor) Pajnič, Manca (Recenzent) diplomska delazdravstvena negaaktivnostimedicinske sestreizboljšanjekognitivne sposobnostistarostnikiUvod: Demenca je vse bolj razširjena nevrodegenerativna bolezen, ki močno vpliva na kakovost življenja posameznikov in predstavlja velik izziv za zdravstveno oskrbo. Diplomsko delo se osredotoča na vlogo zdravstvene nege pri ohranitvi kognitivnih funkcij pri osebah z demenco, pri čemer se izpostavlja pomen nefarmakoloških intervencij, ki so individualno prilagojene glede na stopnjo napredovanja bolezni. Namen: Namen diplomskega dela je bil s pregledom literature ugotoviti, katere intervencije zdravstvene nege so najučinkovitejše za izboljšanje ali ohranjanje kognitivnih sposobnosti pri osebah z demenco. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s sistematičnim pregledom strokovne in znanstvene literature iz obdobja med letoma 2014 in 2025. Pri iskanju slovenske in angleške literature smo si pomagali s spletnima portaloma digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani (DiKUL) in digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si) ter s posameznimi bibliografskimi zbirkami PubMed, SpringerLink, EBSCO, MEDLINE, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Uporabili smo tudi iskalnika Google in Google učenjak Rezultati: Rezultati so pokazali, da intervencije, kot so glasbena terapija, trening delovnega spomina, kognitivna stimulacija, digitalne intervencije ter reminiscentna terapija, učinkovite pri izboljšanju spomina, pozornosti, verbalnega izražanja in drugih kognitivnih funkcij. Ugotovljeno je bilo, da so pri blažjih oblikah demence učinkovite strategije, kot je adaptivni trening spomina, medtem ko so pri napredovanih oblikah bolj ustrezne intervencije, ki temeljijo na spodbujanju k realnosti, reminiscenci in socialni interakciji. Razprava in zaključek: Intervencije zdravstvene nege dokazano pripomorejo k upočasnitvi kognitivnega upada in izboljšanju kakovosti življenja oseb z demenco. Največji učinek imajo, kadar so redno izvajane, strokovno vodene in prilagojene posameznikovim potrebam. Medicinska sestra ima pri tem ključno vlogo, saj s presojo, načrtovanjem in vključevanjem svojcev bistveno vpliva na uspešnost obravnave. Za dolgoročno učinkovitost je pomembno vključevanje nefarmakoloških pristopov v standarde zdravstvene nege, razvoj dodatnih izobraževalnih programov ter širša dostopnost podpornih storitev. Glede na hitro staranje prebivalstva in ugotovitve bo v prihodnje treba razvijati inovativne pristope, ki vključujejo digitalne tehnologije, programe v skupnosti in interdisciplinarno sodelovanje, saj ti omogočajo trajnejšo podporo bolnikom ter razbremenitev svojcev.[Z. Novak]20252025-08-30 07:46:19Diplomsko delo/naloga171682sl