<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=171658"><dc:title>Analiza zmogljivosti programirljivih krmilnikov v frekvenčnih pretvornikih Danfoss in ABB</dc:title><dc:creator>Tomšič,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lavrič,	Henrik	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>frekvenčni pretvorniki</dc:subject><dc:subject>programirljivi krmilniki</dc:subject><dc:subject>PLK logika</dc:subject><dc:subject>Smart Logic Control (SLC)</dc:subject><dc:subject>Adaptive programming</dc:subject><dc:subject>IEC 61131-3</dc:subject><dc:subject>industrijske aplikacije</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu obravnavamo analizo zmogljivosti programirljivih krmilnikov, ki so vgrajeni v frekvenčne pretvornike proizvajalcev ABB in Danfoss. V zadnjih letih so frekvenčni pretvorniki postali več kot le naprave za regulacijo hitrosti asinhronskih motorjev - ponujajo tudi možnost vgrajenega programiranja z uporabo PLK logike. To omogoča izvedbo preprostih logičnih funkcij kar znotraj pretvornika in tako zmanjšuje potrebo po dodatni opremi, kar posledično pomeni manjše stroške in kompaktnejše sisteme.
Cilj naloge je primerjati pristopa dveh največjih proizvajalcev na tem področju - Danfossa, ki uporablja sistem Smart Logic Control (SLC), in ABB-ja z njihovim sistemom Adaptive programming. Glavno raziskovalno vprašanje je, kako se ti pristopi razlikujejo z vidika uporabniškega vmesnika, kompleksnosti programiranja, fleksibilnosti, odzivnega časa in primernosti za različne industrijske aplikacije. Posebna pozornost je namenjena tudi uporabniški izkušnji in hitrosti uvajanja v programsko okolje, saj so ti dejavniki ključni pri dejanski uporabi v praksi.
V eksperimentalnem delu naloge so bile analizirane tehnične specifikacije in programska orodja Drive Composer (ABB) ter MCT 10 (Danfoss). Nato smo razvili enostavno programsko logiko z uporabo obeh sistemov in primerjali rezultate z vidika funkcionalnosti, hitrosti implementacije in stabilnosti delovanja. Preizkusili smo tudi naprednejše funkcije, kot so pogojne zanke, časovniki in integracija s perifernimi napravami.
Rezultati kažejo, da oba sistema omogočata učinkovito izvedbo osnovnih logičnih nalog, vendar se razlikujeta po pristopu - ABB nudi večjo prilagodljivost in podporo za kompleksne procese, medtem ko Danfossov SLC ponuja enostavnost in preglednost pri osnovnih nalogah. Na podlagi teh ugotovitev podamo tudi priporočila za izbiro ustreznega sistema glede na kompleksnost aplikacije, izkušnje uporabnika in zahteve glede hitrosti implementacije.
Diplomsko delo tako prispeva k boljši informiranosti industrijskih uporabnikov o prednostih in slabostih obeh pristopov ter olajša odločitev pri izbiri frekvenčnega pretvornika z vgrajenim krmilnikom.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-29 12:45:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171658</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
