Sekundarna travmatizacija socialnih delavk v Socialno varstvenem zavodu HrastovecDobaj, Larisa (Avtor) Rakovec, Primož (Mentor) sekundarna travmasupervizijatravmatravmatična izkušnjasocialne delavke Socialno varstvenega zavoda Hrastovecsočutna izčrpanostV magistrskem delu raziskujem sekundarno travmatizacijo socialnih delavk v Socialno varstvenem zavodu Hrastovec. Sekundarna travmatizacija je pojav, ki se pojavlja pri strokovnjakih, ki so pogosto izpostavljeni travmatičnim zgodbam in izkušnjam svojih uporabnikov. Socialne delavke v Socialno varstvenem zavodu Hrastovec se pri svojem delu redno srečujejo z osebami, ki so doživele hude travmatične izkušnje, kar lahko vpliva na njihovo psihično dobrobit in profesionalno delovanje. Cilj magistrskega dela je raziskati, kako se sekundarna travmatizacija kaže pri socialnih delavkah v tem specifičnem okolju, kakšni so njeni vplivi na njihovo delo in vsakdanje življenje ter kako se socialne delavke soočajo s tem pojavom. Kot študentki, zaposleni v Socialno varstvenem zavodu Hrastovec, se mi je tema magistrskega dela oblikovala v okviru mojega dela, saj sem imela možnosti videti in izkusiti delo, ki ga opravljajo socialne delavke v okviru zavoda. Videla sem, kako stresno in raznoliko je delo, zato se je v meni vzbudilo zanimanje za doživljanje sekundarne travmatizacije socialnih delavk pri tem stresnem delu. Sekundarna travmatizacija je pojav, ki je pogosto spregledan, čeprav ima lahko resne posledice za dobrobit in profesionalno delovanje tistih, ki se redno srečujejo z osebami v stiski. V kontekstu socialnega dela ostaja ta problematika po mojem mnenju premalo raziskana in prepoznana, kar vpliva na pomanjkanje ustreznih mehanizmov podpore za socialne delavce. Ti strokovnjaki so pogosto na prvi bojni črti, ko gre za obravnavo kompleksnih in čustveno obremenjujočih primerov, pri čemer se soočajo z izzivi, ki presegajo zgolj strokovno znanje. Socialni delavci se vsakodnevno soočajo z uporabniki, ki so doživeli travmatične izkušnje, kot so nasilje, zlorabe, zanemarjanje ali izgube. Poslušanje njihovih zgodb, obravnava njihovih težav in iskanje rešitev lahko pri socialnih delavcih sprožijo čustvene in psihološke odzive, ki so značilni za sekundarno travmatizacijo. Kljub resnosti teh izzivov sekundarna travmatizacija ostaja premalo prepoznana in obravnavana tema, tako v raziskovalnem kot v praktičnem smislu. Moja želja je, da bi izboljšali dobrobit in profesionalno učinkovitost socialnih delavcev, zato je nujno, da se več pozornosti nameni ozaveščanju o sekundarni travmatizaciji. V svojem delu posvetim posebno pozornost raziskovanju in razumevanju psiholoških travm. V teoretičnem delu sprva predstavim, kaj je travma in kaj je travmatična izkušnja. V drugem delu teoretičnih osnov želim podati razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na doživljanje in prenos travme, ter pojasniti, kaj je tako znana posttravmatska stresna motnja. V tem delu sem prav tako pisala o posledicah travmatičnih dogodkov in o telesnih odzivih ob travmi. Sklicevala sem se na literaturo, da bi predstavila celovit pregled določenih travm, s katerimi se ljudje lahko srečajo. V magistrskem delu se osredotočam predvsem na sekundarno travmo, njene simptome in spopadanje z njo. V delu obravnavam tudi koncept sočutja, ki je ključnega pomena v poklicih, kjer je pomoč drugim osrednja naloga. Na koncu pa se osredotočim na Socialno varstveni zavod Hrastovec, njegove uporabnike in delo socialnih delavk v zavodu. S pomočjo kvalitativne raziskave z delno standardiziranim intervjujem, opravljenim na priložnostnem vzorcu, ugotavljam, kako se sekundarna travmatizacija kaže pri socialnih delavkah, zaposlenih v Socialno varstvenem zavodu Hrastovec. Moj vzorec obsega sedem socialnih delavk, ki so zaposlene v Socialno varstvenem zavodu Hrastovec. Ključne ugotovitve kvalitativne raziskave povežem z relevantno teorijo in tako opišem, kako se kaže sekundarna travmatizacija socialnih delavk[L. Dobaj]20252025-08-29 09:00:33Magistrsko delo/naloga171637sl