<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=171630"><dc:title>Lastnosti in uporaba plastičnih materialov in pomembnost njihovega recikliranja</dc:title><dc:creator>Kožuh,	Zala	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Cerc Korošec,	Romana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>plastika</dc:subject><dc:subject>polimeri</dc:subject><dc:subject>recikliranje</dc:subject><dc:subject>mikroplastika</dc:subject><dc:subject>šolski eksperiment</dc:subject><dc:description>V zadnjih desetletjih je plastika postala nepogrešljiv material. Glavni sestavni del so sintetični polimeri, ki jih pridobivamo s predelavo surove nafte, za doseganje želenih lastnosti pa jim dodajamo raznovrstne dodatke (barve, polnila, zaviralce gorenja, mehčala …). Polimeri so dolge makromolekule, ki nastanejo s povezovanjem enakih ali različnih monomerov. V magistrskem delu sem se želela osredotočiti na pripravo učne ure o plastiki, kjer bi predstavila tako pozitivne kot negativne vidike uporabe plastičnih materialov, uro pa bi zaključili z recikliranjem plastičnih zamaškov. Ker ogromna količina raznovrstnih odloženih plastičnih odpadkov vse bolj obremenjuje okolje in naš planet, magistrsko delo zajema izčrpen pregled literature o njenem recikliranju. Najpomembnejša načina sta mehansko in kemijsko recikliranje, v zadnjih letih pa se trudijo določeno plastiko tudi predelati v boljše materiale. Zadnje čase je veliko pozornosti namenjene še mikroplastiki, ki nastane z razgradnjo plastičnih odpadkov pod vplivom zunanjih dejavnikov. Zaradi aktualnosti magistrsko delo obsega tudi vplive mikroplastike na okolje, njeno akumuliranje v prehranjevalni verigi ter škodljive vplive na žive organizme. Ravno tako kot plastiko pa bi bilo mogoče tudi del mikroplastike koristno uporabiti. V okviru laboratorijske vaje sem si zaradi varnosti in tehničnih omejitev izbrala recikliranje plastičnih zamaškov, ki so izdelani iz polietilena visoke gostote (HDPE). Ta ima v primerjavi z drugimi sintetičnimi polimernimi materiali nizko tališče. Eksperimentalno delo obsega določitev temperature tališč nekaterih vzorcev plastike (HDPE, LDPE) z diferenčno dinamično kalorimetrijo in določitev izgube mase pri segrevanju s termogravimetrijo. Nato sem pripravila eksperiment, primeren za izvedbo v srednji šoli. S pomočjo toasterja sem narezane plastične zamaške stalila in oblikovala obeske. Zadnji del eksperimentalnega dela pa vsebuje merjenje viskoznosti dveh vzorcev HDPE z rotacijskim reometrom. Na koncu sem pripravila še delovne liste za dijake in učitelja na temo recikliranja plastike in mikroplastike, ki se jih lahko uporabi za izvedbo učne ure kemije v srednji šoli.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-29 08:35:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171630</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
