Posledice prožnosti dela na delovni časKobold, Taja (Avtor) Kanjuo-Mrčela, Aleksandra (Mentor) delovni časprožni delovni časusklajevanje dela in družinestalna dosegljivostodklop od službeProžne oblike dela so z razvojem digitalne tehnologije, ki omogoča delo ne glede na čas in prostor, postale vse pogostejša praksa sodobnega delovnega okolja. Danes jih ne ponujajo le delodajalci kot del organizacijske prožnosti, temveč jih kot pomemben dejavnik zaposlitvene izbire vse pogosteje iščejo tudi iskalci zaposlitve. Pandemija COVID-19 je pomembno prispevala k širši sprejetosti in uvedbi prožnih oblik dela, saj so bile organizacije zaradi zdravstvenih omejitev primorane hitro uvesti različne oblike delovne prožnosti. V svojem delu predstavim teoretične okvirje in zakonsko opredelitev delovnega časa, predstavim različne oblike delovnega časa in analiziram, kako na delovni čas vplivajo tudi prožne oblike delovnega prostora. Posebno pozornost namenjam prednostim in slabostim prožnega dela, njegovim učinkom na posameznika ter izzivom, kot so usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja, stalna prisotnost, virtualni prezentizem in težave pri odklopu od službe. Z analizo empiričnih podatkov skušam ugotoviti, ali prožnost dejansko vpliva na delovni čas, hkrati pa tudi, ali izboljšuje ravnovesje med delom in prostim časom ter omogoča posamezniku jasno razmejitev med njima. S končno analizo v nalogi skušam ugotoviti, ali so prožne oblike dela kljub njihovi na splošno zelo pozitivni sprejetosti res tako ugodne, če upoštevamo tudi njihove morebitne negativne vidike.T. Kobold20252025-08-29 08:30:36Magistrsko delo/naloga171614sl