Splet kot orodje spolnega nasiljaIskra, Sara (Avtor) Zorn, Jelka (Mentor) spletni prostorispletno spolno nasiljespletna mizoginijaspletna objektifikacijadigitalna varnostsamozaščitni ukrepipreventivne strategijeV magistrskem delu sem raziskovala uporabo spleta za izvajanje spolnega nasilja. Ob prebiranju literature sem spoznavala, da gre pogosto za žensko izkušnjo, zato sem se v raziskavi osredotočila na doživljanje in izkušnje žensk. Zanimalo me je, kakšne so izkušnje žensk s spletnim spolnim nasiljem in kateri družbeni in tehnološki dejavniki prispevajo k njegovi razširjenosti. Razmišljala sem tudi o občutkih, s katerimi se tarče soočajo ob doživljanju spletnega spolnega nasilja in kakšne psiho-fizične ter socialne posledice imajo te izkušnje zanje. Posvetila sem se tudi možnim ukrepom v boju za preprečevanje pojavnosti spletnega spolnega nasilja in ustvarjanje varnejše digitalne sfere. V teoretičnem uvodu sem najprej opredelila temeljne pojme, povezane s pojavom. Opisala sem različne oblike spolnega nasilja, izvedenega preko spleta in podala statistične podatke o prevalenci. Nadaljevala sem s širšim družbenim kontekstom in dejavniki, ki vplivajo na pojavnost spolnega nasilja na spletu, ter kakšno vlogo imajo pri tem tehnološki aspekti, kot so anonimnost in spletni algoritmi. Zatem sem opisala širok spekter posledic, ki jih doživeto spletno nasilje pogojeno s spolom nosi za preživele, v zadnjem poglavju pa sem se osredotočila na preprečevanje spletnega spolnega nasilja. Stroka socialnega dela, osredinjena na človekovih pravicah, socialni pravičnosti, nudenju pomoči ter zagovorništvu ranljivih skupin, je kot taka unikatno pozicionirana kot ključni akter v boju proti temu pojavu. Z magistrskim delom sem želela ustvariti varen prostor, kjer mi udeleženke lahko zaupajo svoje izkušnje, opazovanja, doživljanje in razmisleke o pojavu. Cilj dela je bil razbijanje tišine in prispevek k diskurzu o tematiki ter nudenje razmisleka o možnem razvoju uspešnejših praks za preprečevanje pojava, tako na širši družbeni ravni kot tudi z vidika stroke socialnega dela. Poslužila sem se kvalitativne metode raziskovanja; za pridobivanje podatkov sem izvedla šest delno strukturiranih intervjujev. Kot merski instrument sem na podlagi zastavljenih raziskovalnih vprašanj uporabila smernice za intervju. Pridobljene podatke sem kvalitativno analizirala ter zapisala rezultate. Ugotovila sem, da do spolnega nasilja v vseh spletnih prostorih prihaja pogosto, ter da imajo ženske s tem pojavom veliko posrednih in neposrednih izkušenj, le-te pa so zlasti pogoste v obdobju adolescence. Pričakovanje spletnega spolnega nasilja vpliva na občutek varnosti v digitalni sferi, zaradi česar se ženske poslužujejo vrste samozaščitnih ukrepov, izkušnje pa preživele puščajo s čustvenimi, psihološkimi, telesnimi in socialnimi težavami. Na koncu sem podala še predloge za preprečevanje spletnega spolnega nasilja in ustvarjanje varnejše digitalne sfere.[S. Iskra]20252025-08-28 09:00:40Magistrsko delo/naloga171565sl