<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=171549"><dc:title>Vplivi sociodemografskih dejavnikov na digitalno zdravstveno pismenost odrasle populacije v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Cava Popović,	Maruša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Atanasova,	Sara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrič,	Gregor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>digitalna zdravstvena pismenost</dc:subject><dc:subject>sociodemografski dejavniki</dc:subject><dc:subject>neenakosti v zdravju</dc:subject><dc:subject>interakcijski učinki</dc:subject><dc:description>Digitalizacija je zadnja desetletja močno preoblikovala zdravstvene sisteme in načine dostopa do z zdravjem poveznih informacij. V tem kontekstu postaja digitalna zdravstvena pismenost ključna spretnost, ki posameznikom omogoča učinkovito iskanje, razumevanje in uporabo z zdravjem povezanih spletnih informacij za podporo lastnemu zdravju. Magistrsko delo se osredotoča na proučevanje vplivov izbranih sociodemografskih dejavnikov na stopnjo digitalne zdravstvene pismenosti odrasle populacije v Sloveniji, pri čemer je poudarek tudi na interakcijskih učinkih. Analize v pričujočem magistrskem delu so bile narejene na osnovi podatkov, zbranih v okviru projekta Dvig zdravstvene pismenosti v Sloveniji (ZaPiS). Rezultati so pokazali, da na stopnjo digitalne zdravstvene pismenosti v največji meri vpliva izobrazba, sledijo ji starost, družbeni status in zaposlitveni status. Spol se je kot statistično značilen dejavnik pokazal le pri eni dimenziji digitalne zdravstvene pismenosti. Analiza je pokazala štiri statistično značilne interakcije med: 1) starostjo in izobrazbo; 2) starostjo in spolom; 3) izobrazbo in zaposlitvenim statusom ter 4) družbenim statusom in zaposlitvenim statusom. Najvišja stopnja digitalne zdravstvene pismenosti je bila ugotovljena pri mlajših posameznikih z višjo izobrazbo; zaposlenih posameznikih z višjo izobrazbo; zaposlenih posameznikih z višjim družbenim statusom ter pri mlajših ženskah. Najnižjo stopnjo pa so dosegli starejši posamezniki z nižjo izobrazbo; nezaposleni posamezniki z nižjo izobrazbo; zaposleni posamezniki z nižjim družbenim statusom ter starejše ženske.</dc:description><dc:publisher>M. Cava Popović</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-28 08:30:52</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171549</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
