Pomen očetovske vloge v enoti intenzivne nege in terapije nedonošenčkovHadžić, Sara (Avtor) Skubic, Metka (Mentor) Petročnik, Petra (Recenzent) diplomska delababištvoočetovska vloganedonošenčekstik kože s kožoenota intenzivne nege in terapijeUvod: Oče ima ključno vlogo pri čustveni podpori in skrbi za dobrobit nedonošenčka, rojenega pred 37. tednom nosečnosti. Nedonošenčki predstavljajo približno 7 % vseh novorojenčkov v Sloveniji, kjer je incidenca prezgodnjih porodov razmeroma nizka. Namen: Poglobljeno raziskati vlogo očeta ob prehodu v starševstvo ob rojstvu nedonošenčka in njegovo vključenost v enoto intenzivne nege in terapije. Metode dela: Uporabljena je bila kvalitativna raziskovalna metoda s sistematičnim pregledom strokovne in znanstvene literature v angleškem in slovenskem jeziku, prikazanim z diagramom PRISMA. Rezultati: Ugotovili smo, da si očetje nedonošenčkov v enoti intenzivne nege in terapije želijo aktivno sodelovati pri negi otroka in vzpostavitvi stika kože s kožo, saj povečuje občutek povezanosti in zmanjšuje občutek nemoči. Pogosto se očetje počutijo nesposobni pomagati otroku in so omejeni zgolj na opazovanje, kar vodi v frustracijo. Doživljajo notranji konflikt med tradicionalno vlogo moškega in očeta ter realnostjo, kar še dodatno krepi občutke nemoči. Pomanjkanje jasnih smernic in priložnosti za sodelovanje z zdravstvenim osebjem povečuje stres in občutek izoliranosti, kar dodatno otežujejo bolnišnične omejitve in družbena pričakovanja. Čustvene in psihološke potrebe očetov vključujejo željo po povezanosti z otrokom, priznanje njihove vloge in podporo pri soočanju z znaki depresije in tesnobe. Aktivno vključevanje v nego nedonošenčka povečuje čustveno povezanost in samozavest v starševskih kompetencah. Večja podpora in prepoznavanje očetov kot enakovrednih staršev sta ključna za zmanjšanje stresa in izboljšanje družinske dinamike. Razprava in zaključek: Raziskave poudarjajo, da je vloga očetov pogosto nejasno opredeljena, očetje pa se ob rojstvu nedonošenčka soočajo s številnimi izzivi in potrebami. Čeprav si želijo aktivnega sodelovanja, se pogosto počutijo izključeni, kar negativno vpliva na njihovo čustveno stanje. Ključna je podpora zdravstvenega osebja, ki očetom pomaga pri vključevanju v nego in obvladovanju čustvenih izzivov. Po odpustu se soočajo z večjo odgovornostjo, zato je pomembna nadaljnja podpora za lažji prehod v starševstvo.[S. Hadžić]20252025-08-28 07:46:18Diplomsko delo/naloga171530sl