<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=171519"><dc:title>Vrstna pestrost in vedenje prostoživečih živalskih vrst ob vhodih v polšine na območju Dinaridov</dc:title><dc:creator>Kočar,	Monika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerina,	Klemen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bordjan,	Dejan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>navadni polh</dc:subject><dc:subject>Glis glis</dc:subject><dc:subject>polšine</dc:subject><dc:subject>vedenje prostoživečih živali</dc:subject><dc:subject>vrstna pestrost</dc:subject><dc:description>Navadni polh (Glis glis) je v gozdovih Dinaridov pomembna živalska vrsta, ki opravlja številne vloge v ekosistemu. Je plen mnogim živalskim vrstam, plenilec manjših živalskih vrst in je semena dreves. Domuje in skriva se v t. i. polšinah. To so podzemne votline, ki vodijo v kraško podzemlje ali med korenine večjih dreves. Namen raziskave je bil preučiti vrstno pestrost in vedenjske vzorce prostoživečih živali pred vhodi v polšine z namenom boljšega poznavanja plenjenja polhov. Na območju od Podpeči do Krima smo v letih 2021, 2022 in 2023 s foto pastmi razen pozimi nepretrgoma spremljali vhode 10 polšin. Metodo smo izbrali, ker omogoča neinvazivno spremljanje prostoživečih živali v njihovem naravnem okolju skozi daljše časovno obdobje. Posnetke smo pregledali in jih v diplomski nalogi analizirali s pomočjo programov Microsoft Access in Excel. Podatke smo uporabili tudi za analizo vedenjskih vzorcev in hierarhično združevanje vrst glede na vedenje. Osredotočili smo se tako na ciljno vrsto (navadnega polha), na njegove potencialne plenilce (npr. divja mačka in domača mačka, kuna, lisica) in tudi na druge živalske vrste (npr. srnjad, jelenjad, vrste malih glodavcev) in opisali njihovo vedenje ter sezonske in dnevno-nočne vzorce aktivnosti. Po opravljenih analizah smo potrdili, da se plenilci v bližini polšin obnašajo drugače kot druge vrste. Plenilci se ob polšinah pojavljajo z namenom plenjenja, kar se izkazuje iz njihovega prevladujočega vedenja (čakanje, čuječnost, nadzor vhoda polšine), ostale vrste pa so bile tam med prehajanjem, uporabljanjem polšin za bivališče ali zgolj iz radovednosti. Aktivnost ob polšinah je največja v poletnem in jesenskem času. Pri navadnem polhu in njegovih plenilcih prevladuje nočna aktivnost, saj plenilci sledijo plenu. Pri ostalih vrstah pa sinhronizacije z aktivnostjo navadnih polhov nismo zasledili.</dc:description><dc:publisher>[M. Kočar]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-28 07:15:30</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171519</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
