<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=171498"><dc:title>Vpliv zaznave organizacijskih sprememb na organizacijsko klimo v državni upravi</dc:title><dc:creator>Zadravec,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Buzeti,	Jernej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>organizacijske spremembe</dc:subject><dc:subject>organizacijska klima</dc:subject><dc:subject>državna uprava</dc:subject><dc:subject>ravnanje s spremembami</dc:subject><dc:subject>vedenjski odzivi zaposlenih.</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava povezavo med organizacijskimi spremembami in organizacijsko klimo v slovenski državni upravi. Izhodišče predstavlja zavedanje, da so spremembe neizogibne tudi v državni upravi, hkrati pa pogosto povzročajo negotovost med zaposlenimi. Cilj dela je bil raziskati, kako zaposleni doživljajo spremembe, kako te vplivajo na zaznavo organizacijske klime in kako se nanje vedenjsko odzivajo. Glavni namen magistrskega dela je spodbuditi takšne pristope ravnanja s spremembami v državni upravi, ki bodo temeljili na razumevanju doživljanja organizacijskih sprememb pri zaposlenih in s tem prispevali k boljši organizacijski klimi.
Raziskava temelji na kvantitativni metodi. S spletno anketo je bilo zbranih 1070 veljavnih odgovorov javnih uslužbencev iz različnih organov državne uprave. Podatki so bili analizirani z uporabo programa IBM SPSS Statistics.
Rezultati kažejo, da različne vrste sprememb (strukturne, kadrovske, digitalne, zakonodajne/politične) različno vplivajo na organizacijsko klimo. Strukturne spremembe so bile negativno povezane z zaznavo organizacijske klime (β = –0,29, p &lt; 0,001), medtem ko so jasno načrtovane spremembe prispevale k pozitivnejšim vedenjskim odzivom zaposlenih (β = 0,41, p &lt; 0,001). Najpogostejša odziva na strukturne spremembe sta bila lojalnost (M = 3,85) in sodelovanje (M = 3,67), najmanj pa odpor (M = 2,12). Pomembno vlogo pri tem, kako zaposleni zaznavajo strukturne spremembe, je imela podpora vodstva, ki je prispevala k bolj pozitivni klimi (β = 0,38, p &lt; 0,001) in zmanjšala negativne odzive zaposlenih.
Prispevek magistrskega dela je pomemben za državno upravo, vodstveni kader in kadrovske službe, saj ponuja izhodišča za oblikovanje bolj vključujočih in premišljenih pristopov k ravnanju s spremembami ter za zmanjševanje negativnih odzivov zaposlenih.</dc:description><dc:publisher>[U. Zadravec ]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-27 11:40:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171498</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
