<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=171497"><dc:title>Povezanost organizacijske kulture s stresom na izbranih ministrstvih</dc:title><dc:creator>Lovrić,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Buzeti,	Jernej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>organizacijska kultura</dc:subject><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>delovno okolje</dc:subject><dc:subject>ministrstva</dc:subject><dc:subject>zaposleni</dc:subject><dc:subject>državna uprava</dc:subject><dc:description>Organizacijska kultura pomembno vpliva na delovno okolje, saj oblikuje vedenjske vzorce, vrednote in odnose med zaposlenimi, hkrati pa lahko znatno prispeva k zmanjševanju ali povečevanju stresa na delovnem mestu. Diplomsko delo proučuje povezanost med organizacijsko kulturo in stresom na izbranih ministrstvih, pri čemer se osredotoča na vpliv dveh oblik organizacijske kulture na raven stresa med zaposlenimi. Raziskava diplomskega dela je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika in je potekala v obdobju od 15. 5. 2025 do 13. 6. 2025. Rezultati raziskave so bili statistično obdelani v programu SPSS.
Rezultati raziskave kažejo, da anketirani na izbranih ministrstvih organizacijsko kulturo večinoma zaznavajo kot šibko, pri čemer je najnižje ocenjena dimenzija poslanstva. Hkrati je približno četrtina anketirancev poročala o visoki ali zelo visoki ravni stresa. Statistična analiza je pokazala, da obstaja statistično značilna povezanost med močjo organizacijske kulture in stopnjo doživljanja stresa anketirancev v delovnem okolju. Anketiranci v okoljih z močnejšo kulturo pogosteje poročajo o nižjem stresu. Ugotovitve raziskave diplomskega dela torej kažejo, da lahko močnejša organizacijska kultura v delovnih okoljih ministrstev prispeva k nižjemu doživljanju stresa anketirancev, medtem ko šibka kultura to stopnjo zvišuje. Diplomsko delo s tem potrjuje pomembnost organizacijske kulture kot dejavnika psihosocialnega počutja zaposlenih in hkrati predlaga predloge za izboljšave organizacijskih praks, ki bi zagotovile podporno delovno okolje.</dc:description><dc:publisher>[M. Lovrić]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-27 11:35:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171497</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
