<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=171484"><dc:title>Kultura dela in družinske politike</dc:title><dc:creator>Oberstar,	Mia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tičar,	Luka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>poklicno in zasebno življenje</dc:subject><dc:subject>Direktiva (EU) 2019/1158</dc:subject><dc:subject>ZDR-1D</dc:subject><dc:subject>implementacija</dc:subject><dc:subject>enakost spolov</dc:subject><dc:description>Magistrsko diplomsko delo obravnava delovnopravne izzive, ki se, v želji po zmanjševanju neenakosti med spoloma, pojavljajo pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja delavcev. V uvodnem delu so podana teoretična izhodišča ideje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem, kjer je predstavljen ustroj instituta in njegov razvoj do njegovega obsega, kot ga poznamo danes. Osrednji del naloge se z delovnopravnega vidika osredotoča na Direktivo (EU) 2019/1158 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev in implementacijo le-te v slovensko nacionalno zakonodajo. Poseben poudarek je torej namenjen delovnopravnim vidikom, ki jih navedena direktiva zasleduje, in vplivu predstavljenih ukrepov na položaj delavcev, predvsem z vidika slovenskega pravnega reda. V zaključku naloge je podana analiza implementacije omenjene direktive v slovenski nacionalni pravni red, s krajšim pregledom rešitev zagotavljanja ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem v praksi.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-27 09:00:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171484</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>