Pomenska razmerja med predlogi v španskem jeziku in skloni v slovenskem jeziku. Analiza na izbranih literarnih prevodih.Meše, Urša (Avtor) Pihler Ciglič, Barbara (Mentor) Smolej, Mojca (Mentor) slovenščinašpanščinaglobinski pomenisintetični jezikanalitični jeziksklonipredlogiGlobinski pomeni so pomeni, ki jih izražamo v vseh jezikih – zaznamujejo različne pomenske vidike, kot so čas, kraj, način in vzrok, med drugimi – le način njihovega izražanja se med jeziki razlikuje. Analitični jeziki (v našem primeru španščina) za njihovo izražanje uporabljajo predloge, sintetični (v našem primeru slovenščina) pa sklone. V magistrskem delu smo želeli potrditi teorijo globinskih pomenov in preko primerjave literarnih prevodov prikazati, kako se kaže v omenjenih jezikih. Teoretični historični pregled slovnic je pokazal, da je slovenščina tekom zgodovine globinske pomene začela s sklonov postopoma prenašati tudi na predloge in z njimi tvoriti danes skoraj neločljive predložne zveze, medtem ko je španščina z razvojem iz latinskega jezika prešla iz izražanja globinskih pomenov s skloni na izražanje izključno preko predlogov. Analiza pridobljenega vzorčnega korpusa potrjuje pomensko soodvisnost med španskimi predlogi in slovenskimi skloni ter opozarja na vse večjo predložnost slovenskih sklonov v sodobnem slovenskem jeziku, kar bi v bodoče lahko pripeljalo do soodvisnosti zgolj med predlogi v obeh jezikih.[U. Meše]20252025-08-27 07:45:26Magistrsko delo/naloga171452sl