<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=171434"><dc:title>Določevanje glukoze in fruktoze v medovih</dc:title><dc:creator>Sket,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kočar,	Drago	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>HPIC-PAD</dc:subject><dc:subject>glukoza</dc:subject><dc:subject>fruktoza</dc:subject><dc:subject>med.</dc:subject><dc:description>Glavni sestavini medov sta glukoza in fruktoza, ki sem ju v določala v okviru diplomske naloge z ionsko kromatografijo visoke ločljivosti (s kolono Dionex IonPac AS14A, 4 x 250 mm) in pulzno amperometrično detekcijo. Po razvoju metode sem preverila nekaj osnovnih parametrov validacije, nato pa analizirala 25 vzorcev medu, ki so bili petih različnih vrst: cvetlični, lipov, gozdni, kostanjev in akacijev med. Vzorce sem nato izpostavila povišani temperaturi (60 °C) za sedem dni in jih ponovno analizirala.
Ugotovila sem, da je za uporabo te metode umerjanje inštrumenta pred analizo vzorcev obvezno in ga je treba izvajati vsaj na 24 ur. Rezultati analiz vzorcev so pokazali, da je vsebnost glukoze v različnih vrstah medov med 18 in 32 %, fruktoze pa med 29–42 %. Masni deleži analitov se po segrevanju niso bistveno spremenili, razen pri lipovem medu, kjer je bila razlika do 13 %.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-26 09:40:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171434</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
