Pragmatična svoboda ženske v osmanskem haremu zgodnjega novega vekaRavnikar, Antje (Avtor) Hajdini, Simon (Mentor) Zwitter, Žiga (Mentor) zgodovina ženskharempragmatična svobodaOsmansko cesarstvopolitični vplivzgodnji novi vekDiplomska naloga obravnava harem Osmanskega cesarstva kot večplasten fenomen, ki združuje fizični, politični in simbolni prostor. Delo se osredotoča na obdobje od 16. do 18. stoletja, da bi presegla stereotipne predstave harema kot zgolj prostora ženske podrejenosti ter osvetlila oblike pragmatične svobode, ki so jih ženske imele znotraj tega sistema. Ključni primeri, kot sta Kösem Sultan in Hürrem Sultan, kažejo, kako so sultanke oblikovale politično krajino cesarstva ter si z različnimi strategijami pridobivale vpliv in prevlado. Raziskava obravnava harem ne le kot fizični prostor, temveč tudi kot simbolni okvir, skozi katerega je mogoče razumeti vlogo žensk v patriarhalni družbi Osmanskega cesarstva, ki je bila bistveno drugačna, kot so jo prikazovala orientalistična besedila. Poleg del, ki temeljijo na analizi pisnih virov, vključuje študije arhitekturne zasnove harema, umetnosti, oblačil in literature, da bi osvetlila, kako so ženske uporabljale materialne in simbolne elemente za izražanje svoje avtoritete. V tem kontekstu analizira tudi primarni narativni vir. Vključena je filozofska interpretacija moči, temelječa zlasti na konceptu pragmatične svobode in političnega delovanja. Harem je predstavljen kot prostor preseka med zasebnim in javnim, kjer je bila moč žensk največkrat izražena posredno, prek vzgoje dedičev, spletkarjenja in diplomatskih vezi. Zaključek pokaže, da je harem pomemben prostor za razumevanje politične vloge žensk v zgodovini. Ponuja izhodišča za nadaljnje raziskave, povezane z ženskimi strategijami vpliva v omejevalnih družbenih sistemih.A. Ravnikar20252025-08-26 07:45:06Diplomsko delo/naloga171409sl