<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=171348"><dc:title>Uporaba umetne inteligence pri poučevanju angleščine v 4. in 5. razredu osnovne šole</dc:title><dc:creator>Primožič,	Patricija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dagarin Fojkar,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Korošec,	Žan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Osnovnošolsko učenje in poučevanje</dc:subject><dc:subject>Angleščina</dc:subject><dc:subject>Generativna umetna inteligenca</dc:subject><dc:subject>umetna inteligenca</dc:subject><dc:subject>uporaba UI v izobraževanju</dc:subject><dc:subject>zgodnje poučevanje angleščine</dc:subject><dc:subject>izzivi in priložnosti</dc:subject><dc:subject>učitelji</dc:subject><dc:description>Umetna inteligenca (UI) postaja vse pomembnejši del sodobnega izobraževalnega procesa, zlasti pri poučevanju tujih jezikov, pri katerem omogoča personalizacijo učnih vsebin, sprotno podajanje povratnih informacij in spodbuja samostojnost učencev. Njena uporaba lahko prispeva k večji motivaciji, izboljšanju jezikovnih spretnosti in prilagajanju učnih pristopov individualnim potrebam učencev. Kljub številnim prednostim je uspešna integracija UI v pouk odvisna od učiteljeve digitalne kompetentnosti, dostopnosti kakovostnih orodij ter tehnične podpore. Magistrsko delo obravnava uporabo umetne inteligence pri poučevanju angleškega jezika v 4. in 5. razredu osnovne šole. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako pogosto učitelji uporabljajo umetno inteligenco, katera orodja uporabljajo, kako vključujejo učence, kakšen je namen uporabe in kako ocenjujejo svojo usposobljenost. V teoretičnem delu so predstavljeni sodobni pristopi k poučevanju angleščine na razredni stopnji ter vloga umetne inteligence v izobraževanju. V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna raziskovalna metoda s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Rezultati raziskave kažejo, da učitelji umetno inteligenco najpogosteje uporabljajo v pripravljalni fazi pouka, redkeje pa jo vključujejo v samo izvedbo ali neposredno delo z učenci. Najpogosteje uporabljena orodja so generatorji vsebin in iskalniki. Učitelji izražajo preudarno, a pretežno pozitivno stališče do uporabe umetne inteligence, obenem pa poudarjajo njeno vlogo kot podpornega orodja, ki ne more nadomestiti človeškega dejavnika. Njihova samoocena usposobljenosti je zmerna, najvišje vrednotijo svojo sposobnost kritične presoje, najnižje pa poznavanje konkretnih aplikacij. Statistične analize so potrdile povezavo med višjo samooceno in pogostejšo uporabo umetne inteligence. Ugotovljeni so bili tudi nekateri izzivi, kot so pomanjkanje znanja, časovne omejitve in tehnična podpora. Izsledki raziskave so lahko v pomoč učiteljem pri razmisleku o lastni rabi umetne inteligence ter pri prepoznavanju priložnosti in omejitev, ki jih uporaba teh orodij prinaša v učni proces. Poleg tega lahko predstavljajo izhodišče za oblikovanje izobraževalnih vsebin, namenjenih učiteljem, in spodbudijo nadaljnje raziskovanje možnosti uvajanja umetne inteligence v poučevanje na razredni stopnji.</dc:description><dc:publisher>P. Primožič</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-23 08:31:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171348</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
