Uporaba angleških slikanic za razvijanje predstave o drugačnosti v 2. in 4. razredu osnovne šoleBeguš, Manca (Avtor) Dagarin Fojkar, Mateja (Mentor) Osnovnošolsko učenje in poučevanjeAngleščinadrugačnostseznanjanje z drugačnostjopoučevanje angleščinena zgodbah temelječ pristopslikaniceSkupnosti, v katerih živijo ljudje in del katerih so tudi otroci, učenci, so širše skupine ljudi, ki so si med seboj različni: prihajajo iz različnih družin, so morda različnih narodnosti, imajo različne primanjkljaje ipd. Primera takih skupnosti sta domače okolje in razred. Otroci pa ob pogledu ali stiku z drugačnimi velikokrat sploh ne vedo, kaj lahko pričakujejo ali kako se na drugačnost odzvati. Tu imamo veliko vlogo učitelji, ki otroke lahko opolnomočimo z znanjem in ustvarjanjem okolja, ki spodbuja in sprejema drugačnost. Odlično izhodišče za pogovor o takih problemskih temah so slikanice, bodisi v maternem bodisi v tujem jeziku. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, ali branje in obravnava literarnega dela s tematiko drugačnosti, ki je v tujem jeziku, prispeva k boljšemu razumevanju tega pojma ter spodbuja učence k bolj sprejemajočemu in pozitivnemu odnosu do ljudi, ki se od njih razlikujejo. Želeli smo tudi raziskati, kako se razlikuje podajanje učne vsebine v 2. in 4. razredu, pri čemer je bilo zelo pomembno, da so učenci razumeli tako vsebino zgodbe kot tudi njeno sporočilo. Empirični del smo razdelili na dva dela: v prvem delu smo preverili mnenje učencev 2. in 4. razreda osnovne šole o drugačnih osebah s pomočjo kratkih trditev. Sledila je izvedba sklopa učnih ur, kjer smo z učenci obravnavali slikanico s temo drugačnosti in se o njej pogovarjali. V drugem delu smo izvedli intervjuje z nekaterimi učenci, kjer smo s pomočjo navezovanja na trditve iz prvega dela želeli izvedeti, ali so obravnavana zgodba in z njo povezane dejavnosti vplivale na razmišljanje učencev o drugačnosti in njenem sprejemanju. V delu je uporabljena deskriptivna metoda, raziskovalni pristop pa je akcijska raziskava. Raziskava je pokazala, da je bil na zgodbah temelječ pristop učinkovit pri obeh starostnih skupinah, saj je povečal zanimanje za temo, spodbudil razumevanje drugačnosti ter razvijal empatijo. V 2. razredu so učenci drugačnost razumeli predvsem prek konkretnih značilnosti, kot so fizične razlike ali posebne potrebe, pri čemer so pomembno vlogo igrale ilustracije v slikanici in enostavna vsebina, prilagojena njihovemu razvojnemu nivoju. V 4. razredu pa so učenci razmišljali bolj poglobljeno in abstraktno, drugačnost so dojemali tudi skozi vedenjske, kulturne in družbene vidike ter tematiko povezovali z resničnimi življenjskimi situacijami. Dejavnosti so bile zato v 2. razredu bolj vizualne in preproste, v 4. razredu pa analitične in diskusijsko naravnane. Obe skupini sta pristop sprejeli pozitivno, razlike med njima pa so se kazale predvsem v kompleksnosti dejavnosti in globini razumevanja, kar odraža razvojne značilnosti učencev ter potrebo po starosti ustrezni izvedbi. Z magistrskim delom smo tako oblikovali nekatere smernice za oblikovanje učne ure z na zgodbah temelječim pristopom. Upamo, da bodo delo in njegovi rezultati učiteljem v spodbudo in pomoč pri pripravi učnih ur s problemskimi tematikami pri kateremkoli predmetu.M. Beguš20252025-08-23 08:30:50Magistrsko delo/naloga171345sl