<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=171333"><dc:title>Ovrednotenje mikroplastike v piščančjem fecesu in okolju vzreje</dc:title><dc:creator>Kepic,	Krištof	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Klančnik,	Anja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovac Viršek,	Manca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>mikroplastika</dc:subject><dc:subject>piščanci</dc:subject><dc:subject>piščančji feces</dc:subject><dc:subject>piščančja prebavila</dc:subject><dc:subject>okolje vzreje</dc:subject><dc:description>Mikroplastika, sintetični delci manjši od 5 mm in večji od 1μm, je prisotna v vseh ekosistemih. Preko vode, živali, morske hrane, živil živalskega in rastlinskega izvora vstopa v prehransko verigo, kjer predstavlja potencialno tveganje za zdravje ljudi. V magistrski nalogi smo določili prisotnost mikroplastike v piščančjih fecesih in okolju vzreje. Piščančje fecese (slepa črevesa) smo vzorčili na 14 farmah ter pridobili 140 vzorcev. Dodatno smo vzorčili tudi celotna prebavila treh piščancev iz iste farme. Testno smo vzročili tudi okolje vzreje: vodovodno vodo, vodo iz pitnikov ter krmo. Vzorce prebavil smo kemijsko razgradili z 10 % KOH (v razmerju 1:5; 48 ur, 37 °C in 100 rpm) ter jih s filtracijo prenesli na najlonske filtre. Za izolacijo mikroplastike iz vzorcev krme smo uporabili različne metode. Ločevanje na osnovi razlike v gostoti, razgradnjo z raztopino KOH in H₂O₂ in uporaba metode barvanja mikroplastike. Izolirano mikroplastiko smo vizualno ter kemijsko analizirali. Vizualno analizo smo izvedli pod stereomikroskopom ter mikroplastiki določili obliko, barvo, velikost in prosojnosot. Kemijsko analizo smo izvedli z uporabo spektroskopske tehnike FTIR. Iz vzorcev piščančjih fecesov smo izolirali 57 delcev mikroplastike, največ prisotne mikroplastike je bilo iz polipropilena. Iz vzorca vodovodne vode smo izolirali 5 delcev (od tega 4 polimere polietilena), iz vzorca vode iz pitnikov pa 1 delec. Metode izolacije mikroplastike iz krme nismo uspeli optimizirati. Iz piščančjih prebavil smo izolirali 32 delcev (13 polimerov polietilena). Rezultati magistrske naloge so potrdili prisotnost mikroplastike v piščančjih fecesih in okolju vzreje. Naloga predstavlja eno prvih raziskav o prisotnosti mikroplastike na piščančjih farmah v Sloveniji. Kontaminacija živali in hrane z mikroplastiko predstavlja potencialno tveganje za zdravje ljudi, zato so potrebne nadaljnje  raziskave.</dc:description><dc:publisher>[K. Kepic]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-23 07:15:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171333</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
