Vpliv spolnih norm in socialnih omrežij na moške z motnjami hranjenjaČivre, Urban (Avtor) Rihter, Liljana (Mentor) Černe, Gaja (Komentor) motnje hranjenjaduševno zdravjeiskanje pomočisocialno delospolpravice LGBTQ+V svojem diplomskem delu sem raziskoval osebe moškega spola z motnjami hranjenja, kakšne so njihove izkušnje, specifike ter kako spolne norme, socialna omrežja in drugi dejavniki vplivajo na razvoj in ohranjanje težav. V teoretskem delu sem raziskoval tipe motenj hranjenja in jih nato opredelil skozi družbeno in socialno dimenzijo. Nadaljeval sem z opredelitvijo motenj hranjenja skozi kontekst moškega spola in raziskoval, kako je problematika razumljena v literaturi, hkrati pa sem raziskoval pojavnost motenj hranjenja pri osebah moškega spola ter ga primerjal z osebami ženskega spola. Ob proučevanju značilnosti sem raziskoval edinstvene specifike, ki so značilne za moške z motnjami hranjenja. Kasneje sem se poglobil v moške z motnjami hranjenja v populaciji LGBTQ+, kako težave doživlja transspolna populacija ter značilnosti moških z izkušnjo spolne zlorabe in motnjami hranjenja. V teoretskem delu sem še raziskoval bigoreksijo kot pojavno obliko motnje hranjenja pri osebah moškega spola. Hkrati sem tematiko postavil v kontekst spolnih norm in feminističnih teorij ter kako je teorija konflikta spolnih vlog povezana z motnjami hranjenja pri moških. V teoretskem delu sem se prav tako osredotočil na socialna omrežja in medsebojni vpliv pri moških z omenjenimi težavami. Navsezadnje sem opredelil sedanjo vlogo socialnega dela pri tematiki in kako lahko poglobi sodelovanje z moškimi z motnjami hranjenja. V empiričnem delu sem predstavljal ugotovitve kvalitativne raziskave, ki je temeljila na intervjujih z neslučajnostnim priročnim vzorcem osmih oseb moškega spola. Vprašanja so se nanašala na opredelitev težav z motnjami hranjenja, na njihov razvoj in ohranjanje, na dejavnike, ki vplivajo na težave, povezane z motnjami hranjenja, mnenje o vplivu moškega spola na težave, potek iskanja pomoči v zvezi z motnjami hranjenja ter mnenje o vlogi socialnega dela znotraj problematike. Skozi diplomsko delo sem spoznal, da se moški z motnjami hranjenja delno opredeljujejo v skladu s standardnimi diagnozami, svoje težave pa opredeljujejo kot posledico slabe samopodobe v osebnem življenju. Odnos do hrane so opredelili kot restriktiven ali prekomeren, v določenih primerih so izrazili težave z bruhanjem, s prekomerno telesno vadbo in preobremenjenostjo z zdravim načinom hranjenja. Med dejavniki, ki so vplivali na razvoj težav, so omenili družino, prijatelje, vrstnike, šolo, multimedijske vsebine, transspolnost, osebne in biološke dejavnike, šport in delo. Z raziskavo sem problematiziral razumevanje motenj hranjenja pri moških, ki je velikokrat pomanjkljivo ali pa celo odsotno. Socialna omrežja imajo lahko pozitiven vpliv skozi ozaveščanje o moških z motnjami hranjenja in o obveščanju o načinih pomoči, ali pa imajo negativen vpliv zaradi širjenja telesnih idealov, ki vplivajo na osebe s težavami. Ugotovil sem, da moški z motnjami hranjenja pomoč iščejo pri osebnih zdravnicah, psihologinjah, psihiatrinjah in v nevladnih organizacijah, največkrat samoiniciativno ali pa s pomočjo družine in prijateljev. V moji raziskavi je pomoč bila ocenjena pozitivno in negativno, izpostavljeno je bilo pomanjkanje diagnostičnih postopkov, pomanjkanje dosledne pomoči in diskriminacija, zlasti med manjšinskimi skupinami Raziskava izpostavlja pomembnost ozaveščenosti ponudnikov pomoči glede oseb moškega spola z motnjami hranjenja. Ugotovil sem, da socialni delavci, vključno z drugimi ponudniki pomoči, igrajo premajhno podporno vlogo, saj bi morali povečati pomoč moškim z motnjami hranjenja skozi ozaveščanje, izobraževanje, etično usmerjenost ter preventivno pomoč. Rezultati raziskave predstavljajo koristne informacije zame kot tudi za strokovnjake na področju duševnega zdravja in pri tistih, ki raziskujejo medsebojno povezavo spola in manjšinskih pravic znotraj procesov pomoči.[U. Čivre]20252025-08-22 09:00:23Diplomsko delo/naloga171315sl