<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=171291"><dc:title>Opredelitev, kvantifikacija in analiza vplivov negotovosti značilk izmerjenih valov arterijskega tlaka pri projekciji na hemodinamski digitalni dvojnik</dc:title><dc:creator>Gobec,	Jan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Milanič,	Matija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kirn,	Borut	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Arterijski krvni pritisk (ABP)</dc:subject><dc:subject>vsota naklonske funkcije (SSF)</dc:subject><dc:subject>parametrični prostor</dc:subject><dc:subject>značilke</dc:subject><dc:subject>segmentacija</dc:subject><dc:subject>CircAdapt</dc:subject><dc:subject>kardiovaskularni sistem (CVS)</dc:subject><dc:description>Spremljanje hemodinamičnih parametrov med anestezijo je ključno za ohranjanje stabilnosti pacienta. Ob pojavu intraoperativne hipotenzije (IOH) ima anesteziolog na voljo tri ukrepe: povečanje sistemske žilne upornosti, povečanje kontraktilnosti srca ali dodajanje volumna krvi, da ponovno vzpostavi arterijski krvni tlak (ABP) in srčni iztis. Izbira ukrepa je odvisna od ocene trenutnega stanja kardiovaskularnega sistema (CVS), ki pa pogosto temelji na izkušnjah in je lahko nespecifična. Cilj tega dela je preveriti, ali lahko računalniški model CVS podpre klinično odločanje.
V magistrskem delu sem analiziral izmerjene ABP valovne oblike pri anesteziranih pacientih med abdominalno operacijo. Uporabil sem algoritem za segmentacijo signala na posamezne valove s pomočjo vsote naklonske funkcije (SSF), jih časovno normaliziral in izračunal 13 značilk vsakega vala. Razvil sem metriko za oceno napak in pri tem upošteval vpliv zaradi prenosa vala med centralnim in brahialnim ABP, merilne motnje (simuliran gausovski šum, špice, premiki) in merilno napako.
Z uporabo CircAdapt modela sem simuliral valove za različna stanja CVS, definirana s primarnimi (žilna upornost, kontraktilnost in venska podajnost , posredno za volumen krvi) in sekundarnimi parametri (elastičnost arterij, srčni utrip,...). Na podlagi primerjave izmerjenih in simuliranih valov sem izračunal verjetnost ujemanja posameznega vala v parametričnem prostoru glede na toleranco napake značilk.
Na koncu sem analiziral, kako velikost napake vpliva na obseg verjetnostnega volumna v prostoru in kako se težišče volumna pomika glede na čas intervencij. Tako sem pokazal, kako lahko kombinacija simulacij, statistične obdelave in kliničnih podatkov prispeva k boljši interpretaciji ABP valov v kontekstu ocene stanja CVS.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-22 08:15:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171291</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>