Vzpostavitev in optimizacija 3D celičnih modelov ter analiza izražanja tumorskih označevalcev p63 in citokeratina 5 pri nedrobnoceličnem pljučnem rakuOman Sušnik, Tonja (Avtor) BREZNIK, BARBARA (Mentor) NSCLCsferoidoznačevalecNedrobnocelični pljučni rak (NSCLC) je najpogostejša oblika pljučnega raka (LC), saj predstavlja približno 85 % vseh primerov pljučnih rakov. Zanj je značilna visoka agresivnost, zahtevno zdravljenje in pozno odkritje bolezni, kar se pogosto odrazi v slabi prognozi bolnikov. Kljub razvoju številnih novih terapevtskih možnosti ostaja izbira optimalnega zdravljenja izziv, saj gre za biološko zelo heterogeno bolezen. Za potrebe študij NSCLC raziskovalci pogosto uporabljajo tridimenzionalne (3D) tumorske modele, sferoide, ki bolje posnemajo razmere v tumorskem mikrookolju v bolnikih kot konvencionalne adherentne celične linije. Namen diplomskega dela je bil optimizirati pripravo viabilnih sferoidov ponovljivih velikosti s pomočjo centrifugiranja ter okarakterizirati celične kulture z analizo izražanja celičnih označevalcev. Vzpostavili smo sferoide iz različnega števila celic celičnih kultur LC004 in LC005, pridobljenih iz tumorskih biopsij bolnika z NSCLC. Po optimizaciji postopka smo sferoide vzpostavili iz 10.000 celic in njihovo gojenje nato nadaljevali še v bioreaktorju ClinoStar. Rast sferoidov smo spremljali s svetlobno mikroskopijo ter analizirali premer in površino tekom gojenja. Rezultate smo prikazali grafično in ugotovili, da je bila rast sferoidov zanemarljiva, proti koncu gojenja je prišlo do opaznega zmanjševanja sferoidov in močnega uhajanja celic v gojišče. Celice obeh celičnih kultur in celične linije MRC-5 smo okarakterizirali s pretočno citometrijo ter opredelili delež celic, pozitivnih na tumorske označevalce citokeratin 5, citokeratin 7, p63, napsin A, epitelijski označevalec EpCAM in fibroblastni označevalec αSMA. Rezultati pretočne citometrije so pokazali, da tako celice LC004 kot tudi LC005 niso pozitivne na tumorske in epitelijske označevalce, temveč so močno pozitivne na αSMA. Na osnovi teh rezultatov smo sklepali, da v kulturah niso prisotne rakave celice, temveč fibroblasti, povezani z rakom (CAFs), kar je bilo skladno tudi z rezultati vzpostavitve sferoidov. Manjšanje sferoidov in migriranje celic v gojišče je namreč posledica manj izrazite proliferativne narave in šibkejših medceličnih stikov CAFs. Kljub temu da nismo zaznali rakavih celic v kulturi, so dobljeni rezultati pomembni, saj opozarjajo na problem preraščanja CAFs v celičnih kulturah in pomen njihove izločitve iz primarnih celičnih kultur NSCLC.20252025-08-20 10:05:00Diplomsko delo/naloga171227sl