<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=171221"><dc:title>Mnenja učiteljev o učnem gradivu za umetno inteligenco v 2. in 3. triletju osnovne šole</dc:title><dc:creator>Kelvišar,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zapušek,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Žerovnik,	Alenka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Osnovnošolsko učenje in poučevanje</dc:subject><dc:subject>Umetna inteligenca</dc:subject><dc:subject>osnovna šola</dc:subject><dc:subject>drugo in tretje vzgojno-izobraževalno obdobje</dc:subject><dc:subject>stališča učiteljev</dc:subject><dc:subject>digitalna pismenost</dc:subject><dc:subject>računalniško mišljenje</dc:subject><dc:subject>etika</dc:subject><dc:subject>izobraževanje učiteljev</dc:subject><dc:subject>interaktivna večpredstavnostna učna gradiva</dc:subject><dc:description>Umetna inteligenca (UI) vse bolj zaznamuje različna področja vsakdanjega življenja, kar zahteva njeno vključitev v izobraževalni sistem. Magistrsko delo raziskuje, kakšno je stanje poučevanja UI po svetu, kako osnovnošolski učitelji zaznavajo prednosti, ki jih prinaša poučevanje temeljnih konceptov UI v osnovni šoli, katere izzive zaznavajo in kako naklonjeni so poučevanju UI. Zajema tudi vprašanje učnih gradiv za UI, pri čemer je poudarek na ustvarjenih interaktivnih večpredstavnostnih učnih gradivih (interaktivni videoposnetki), ki so nastali v okviru internega znanstveno raziskovalnega projekta z naslovom “Razvoj interaktivnih odprtih izobraževalnih virov (OER) za poučevanje temeljnih konceptov umetne inteligence v 2. in 3. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole”, ki v letih 2025 in 2026 poteka na UL Pedagoški fakulteti, ter na učiteljev pogled na njihovo primernost in uporabnost za poučevanje temeljnih konceptov UI pri pouku. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri učitelji prepoznavajo vrednost teh gradiv, ali jih ocenjujejo kot dovolj celovita za izvedbo učne ure in v kakšni meri bi jih bili pripravljeni uporabiti pri svojem pouku.
Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, izvedeni med slovenskimi osnovnošolskimi učitelji. Z analizo anketnih podatkov ugotavlja, da večina učiteljev ocenjuje pripravljena interaktivna večpredstavnostna gradiva kot primerna in uporabna. Ugotovitve kažejo, da so učitelji v povprečju naklonjeni vključevanju umetne inteligence v pouk, pri čemer prepoznavajo potrebo po dodatni podpori. Posebno pozornost namenjajo etičnim vidikom uporabe UI v izobraževanju, kar kaže na razvit občutek odgovornosti. 
Kljub visoki naklonjenosti uporabi gradiv pa rezultati razkrivajo tudi nekatere pomisleke, povezane s pomanjkanjem časa, umeščenostjo UI v kurikulum ter zaznanimi razlikami v kompetencah med učitelji različnih predmetnih področij. Magistrsko delo ugotavlja, da je za uspešno implementacijo UI v osnovnošolski prostor ključno zagotoviti sistemsko podporo, ki vključuje tako kakovostna gradiva kot tudi kontinuirano strokovno usposabljanje učiteljev. Osvetljuje pomen skrbno načrtovanih učnih vsebin o umetni inteligenci v osnovnošolskem izobraževanju in opozarja na potrebo po nadaljnjem razvoju pedagoških pristopov in doizobraževanje učiteljev, ki bodo omogočili učinkovito vključevanje tovrstnih vsebin v njihov pouk.</dc:description><dc:publisher>B. Kelvišar</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-20 08:30:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171221</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
