Ocena zooplanktonskega prispevka k biološki ogljični črpalki v globalnem oceanu s pomočjo razpadnih modelov in Lagrangeovega sledenjaPerharič Bailey, Črtomir Ernesto (Avtor) Ličer, Matjaž (Mentor) Tinta, Tinkara (Komentor) Želatinozni zooplanktonBiološka ogljična črpalkaLagrangeovo modeliranjePodnebne spremembeMorski vročinski valoviŽelatinozni zooplankton (GZ) je po novejših raziskavah morda eden ključnih manjkajočih členov v procesu biološke ogljične črpalke v oceanih. To je proces absorpcije in vertikalnega prenosa atmosferskega ogljika v različne sloje oceana prek različnih poti. Uspešnost prenosa ogljika regulira svetovno ogljično bilanco in je med drugim pogojena z visoko hitrostjo tonjenja delcev organske snovi, ki zaznamuje ravno GZ. Poleg te, na uspešnost prenosa vplivajo še hitrost mikrobnega razpada, hitrost fragmentacije snovi, temperatura okoljske vode in drugo. V tem magistrskem delu prvič predlagamo in izpeljemo sklopljen model hitrosti tonjenja in razpada biomase GZ ob prisotnosti mikrobov. Poleg tega predlagamo še drugačen model mikrobnega razpada, pri katerem je sprememba biomase odvisna od površine GZ. Za oceno izvoza ogljika uporabimo najnovejše ocene njegove vsebnosti v biomasi GZ [1], mikrobni razpad GZ pa modeliramo z empiričnimi temperaturnimi odvisnostmi [2]. Za reševanje sklopljenih enačb tonjenja in razpada ustvarimo nov modul $\texttt{CarbonDrift}$ znotraj $\textit{python}$-ove knjižnice $\texttt{OpenDrift}$, ki je namenjena Lagrangeovemu sledenju delcev. Tako združimo vertikalno tonjenje z horizontalno advekcijo, za katero ugotovimo, da ne vpliva bistveno na prenos ogljika do različnih globin. Ocenimo, da med (3.83 - 4.50)PgCY$^{-1}$ ogljika shranjenega v biomasi GZ potone do 100 m, med (1.53-2.20)PgCY$^{-1}$ do 1000 m in med (0.77-1.53)PgCY$^{-1}$ do morskega dna, odvisno od uporabljenega modela. Te vrednosti predstavljajo med (38-45)% ocene globalne vrednosti prenosa partikulatnega ogljika (POC, ang. $\textit{particulate organic carbon}$) do 100 m in med (39-77)% globalnega prenosa POC na dno. Nato enačbe rešimo še v drugačnih temperaturnih poljih (TP) in sicer v globalnem TP med nekaj trenutno zabeleženimi morskimi vročinskimi valovi (MHW) in v projekcijskih TP ob koncu 21. stoletja. V obeh primerih se zaradi višjih temperatur hitrost razpada biomase poveča in je posledično tonjenje počasnejše. Na območju MHW se vertikalni prenos zmanjša do dobrih 10%, kar se na globalni ravni zaradi omejene površine MHW pozna kvečjemu do 5%. Ob koncu 21. stoletja pa se po napovedi teh modelov prenos ogljika globalno zmanjša do 20%.20252025-08-20 08:15:04Magistrsko delo/naloga171220sl