<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=171200"><dc:title>Izzivi starševanja v obdobju adolescence otrok</dc:title><dc:creator>Novak,	Leja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kralj,	Ana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>adolescenca</dc:subject><dc:subject>starševstvo</dc:subject><dc:subject>izzivi</dc:subject><dc:subject>spremembe v adolescenci</dc:subject><dc:subject>čustvene obremenitve in stres</dc:subject><dc:subject>socialna podpora</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu raziskujem izzive, s katerimi se soočajo starši ob starševanju svojim otrokom v obdobju adolescence, in kako se z njimi soočajo. Zanimajo me tudi spremembe, ki jih to obdobje prinaša, vloga socialne in strokovne pomoči, kakšne čustvene obremenitve ali stres doživljajo in kako sodelujejo z otrokovo materjo oziroma očetom.
V teoretičnem uvodu sem najprej opredelila obdobje adolescence, predstavila puberteto in opisala telesne, kognitivne, psihosocialne ter čustvene spremembe. V nadaljevanju sem opredelila pojem starševstva, opisala vzgojne stile, odnos med starši in otroki ter konflikte, ki se med njimi pojavljajo. Posebno pozornost sem namenila novi tehnologiji in družbenim omrežjem. Nazadnje sem opisala vlogo socialnega dela.
V empiričnem delu sem predstavila rezultate raziskave, ki sem jih pridobila s kvalitativno analizo osmih intervjujev. Ugotovila sem, da se v obdobju adolescence odnosi med starši in otroki spremenijo. Starši zaznavajo povečano potrebo mladostnikov po svobodi in samostojnosti, kar od njih zahteva prilagajanje in iskanje ravnotežja med nadzorom in zaupanjem. Ključni izzivi zahtevajo postavljanje mej, usklajevanje glede uporabe tehnologije ter prilagajanje vedenjskim in čustvenim spremembam otrok. Starši doživljajo različne stopnje stresa in čustvene obremenitve, ki jih skušajo obvladovati s pomočjo samorefleksije, pogovorov, telesne aktivnosti in podpore partnerja ali drugih bližnjih. Glavnina staršev strokovne pomoči ni koristila, vendar izkušnje kažejo, da je socialna opora pomemben dejavnik pri blaženju stisk. V zaključku so predstavljeni sklepi in predlogi za prakso, teorijo in nadaljnje raziskovanje, zlasti na področju zagotavljanju podpore staršem s strani šolske svetovalne službe in socialnega dela.</dc:description><dc:publisher>[L. Novak]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-19 09:00:36</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171200</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
