Možgani kot dokaz: meje uporabe metod nevroznanosti v kazenskem pravuPečovnik, Tajda (Avtor) Hafner, Miha (Mentor) nevroznanostpravometode nevroznanostinezanesljivost dokazov nevroznanostimeje uporabe nevroznanosti v pravutehnične omejitvekonceptualne omejitvepravne omejitvenevropravice.Nevroznanost odpira možnosti za globlje razumevanje vedenja posameznikov, zaradi česar je za kazensko pravo zelo aktualna. Na sodiščih po svetu metode nevroznanosti niso več nekaj neobičajnega, vendar njihova uporaba v pravu kljub številnim napredkom še vedno ni povsem zanesljiva. V pravu so relevantne tehnične pomanjkljivosti metod nevroznanosti, pojavljajo se tudi konceptualne ovire. Prav tako se ob uporabi takih metod v kazenskem postopku zastavlja vprašanje posega v določene pravice. Nejasna je tudi dokazna narava dokazov nevroznanosti, vprašljiva pa je tudi njihova dokazna vrednost. Sodišča morajo zato skrbno premisliti, kako in ali sploh v konkretnem primeru uporabiti nevroznanstvene dokaze ter kolikšen pomen jim pripisati. Hiter razvoj nevroznanstvenega področja odpira tudi vprašanje ustreznosti zaščite pravic posameznikov in spodbuja razprave glede potencialnega razvoja t. i. nevropravic, ki bi bolj primerno naslovile zaščito posameznikovega uma v primerjavi z obstoječimi relevantnimi pravicami. Po uvodnem delu magistrskega diplomskega dela, v katerem so predstavljene hipoteze, sledi teoretični del s predstavitvijo nevroznanosti, njenega pomena za pravo ter kratek opis metod, ki jih uporablja. Osrednji del naloge je namenjen pregledu izzivov in težav, ki nastajajo ob uporabi nevroznanosti v pravnem okviru. V zadnjem delu sledi kratka diskusija, v kateri je v luči predstavljenih omejitev ocenjena in analizirana tudi dokazna vrednost dokazov nevroznanosti.20252025-08-15 09:00:13Magistrsko delo/naloga171171sl