Meritve prevajanj po ulnarnem živcu pri rokometašicah in ne-športnicahBratina, Lara (Avtor) Leonardis, Lea (Mentor) Tomc Žargi, Tina (Recenzent) diplomska delafizioterapijarokometulnarni živecval MnevrogramUvod: Ulnarni živec v predelu komolca je zaradi površinske lege mehansko ranljiv, zlasti pri športih s ponavljajočimi gibi komolca. Njegova lega v žlebu ob medialnem epikondilu nadlahtnice ga izpostavlja pritisku in raztezanju pri vsaki fleksiji komolca, kar lahko povzroča mikro poškodbe in vpliva na njegovo delovanje. Rokometašice so zaradi eksplozivnih gibov zgornjega uda, značilnih za met žoge, potencialno bolj izpostavljene mehanskemu stresu. Redna ponavljajoča se obremenitev lahko povzroči prilagoditve v perifernem živčnem sistemu, kar se lahko odraža v elektrofizioloških parametrih. Namen: Ugotoviti morebitne razlike v elektrofizioloških parametrih ulnarnega živca med rokometašicami in ne-športnicami, s poudarkom na dominantni roki. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 31 zdravih žensk (15 rokometašic, 16 ne-športnic). Na Kliničnem inštitutu za klinično nevrofiziologijo smo pri vseh izvedli elektrofiziološke meritve prevajanj. Izmerili smo amplitude vala M in nevrograma z električnim draženjem na treh mestih: na zapestju, pod in nad komolcem ter določili motorične in senzorične prevodne hitrosti na podlakti in preko komolca ulnarnih živcih obeh rok. S Shapiro-Wilk testom smo preverili normalnost porazdelitve dobljenih rezultatov. Razlike med parametri obeh rok smo analizirali s t-testom za odvisne spremenljivke, razlike parametrov med rokometašicami in ne-športnicami pa s t-testom za neodvisne spremenljivke. Rezultati: Med skupinama ni bilo razlik v starosti ali telesni višini. Pri rokometašicah smo zaznali statistično značilno višje amplitude vala M na zapestju dominantne roki v primerjavi z ne-dominantno ter na vseh treh mestih v primerjavi z ne-športnicami. Rokometašice so imele tudi višjo motorično hitrost preko komolca dominantne roke, glede na ne-dominantno stran. Pri ne-športnicah so se pojavile razlike pri povprečna motorični prevodni hitrosi - višja pod komolcem ter nižja čez komolec na ne-dominantni strani. Med skupinama ni bilo pomembnih razlik v motorični hitrosti prevajanja in prevajanju senzoričnih živčnih vlaken, prav tako nismo zaznali bloka prevajanja. Razprava in zaključek: Višje vrednosti amplitude in motorične hitrosti pri rokometašicah kažejo na funkcionalne prilagoditve živčno-mišičnega sistema kot posledico rednega treninga, ne pa na poškodbo ulnarnega živca.[L. Bratina]20252025-08-14 07:45:36Diplomsko delo/naloga171162sl