Organiziranost prostovoljstva v športnih organizacijah v SlovenijiVogrič, Urška (Avtor) Pavlin, Tomaž (Mentor) prostovoljstvošportne organizacijezadovoljstvozakonodajarekrutacijaNamen magistrske naloge je bil raziskati stanje organiziranosti prostovoljstva v športnih organizacijah v Sloveniji ter ugotoviti ključne dejavnike, ki vplivajo na vključevanje in delovanje prostovoljcev. S športom se v Sloveniji rekreativno in vrhunsko ukvarja preko 60 odstotkov prebivalstva. Temeljne celice športne organiziranosti so društva, šport pa je organiziran na prostovoljni osnovi kot sfera civilne družbe. Mrežo prostovoljskih organizacij vodi in koordinira Slovenska Filantropija. Pravilnik o področjih prostovoljskega dela in vpisniku (2011) določa, da se športna organizacija s prostovoljci registrira kot prostovoljska organizacija v vpisnik Agencije za javnopravne evidence in storitve in letno poroča o opravljenih prostovoljskih urah. Številne športne organizacije imajo danes velik izziv s pridobivanjem in ohranjanjem prostovoljcev. Na delovanje prostovoljcev delujejo različni dejavniki, ki jih je potrebno za uspešno vodenje nujno upoštevati. V okviru raziskave je bila izvedena anketa med več kot 500 športnimi organizacijami pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije – Zveza športnih zvez, s katero smo želeli oceniti stopnjo poznavanja zakonodaje, trenutno uporabo prostovoljskega dela ter ključne ovire pri njegovem izvajanju. Rezultati kažejo na visoko odvisnost športnih organizacij od prostovoljskega dela, saj v 80 % primerov prostovoljci opravijo več kot polovico vsega dela. Potrebe organizacij pogosto presegajo njihove trenutne kadrovske zmožnosti. Kar 70 % anketirancev ne pozna Zakona o prostovoljstvu, večina pa ni seznanjena z možnostjo vpisa v register AJPES. Manj kot 20 % anketiranih sistematično beleži opravljene prostovoljske ure, kar dodatno otežuje dostop do javnih sredstev. V analizi smo zaznali več omejitvenih dejavnikov za izvajanje prostovoljske dejavnosti: administrativno zapleteni in dolgotrajni postopki, kadrovska podhranjenost, nepoznavanje zakonodaje, padec prepoznavnosti prostovoljstva kot vrednote, pomankanje usposabljanj na področju prostovoljstva ter pomankanje sistemske podpore na nacionalni ravni idr. Za posamezen omejitven dejavnik smo v nalogi poiskali in ponudili rešitve na različnih ravneh.20252025-08-13 07:15:11Magistrsko delo/naloga171155sl